< Job 37 >

1 Tudi ob tem moje srce trepeta in je premaknjeno iz svojega mesta.
“Ante esto mi corazón tiembla, latiendo rápidamente dentro de mí.
2 Pozorno prisluhnite hrupu njegovega glasu in zvoku, ki gre iz njegovih ust.
Escucha con atención la voz atronadora de Dios que retumba al hablar.
3 Tega usmerja pod celotnim nebom in svoje bliskanje do koncev zemlje.
Lo envía a través del cielo; sus relámpagos brillan hasta los confines de la tierra.
4 Za tem rjovi glas. Grmi z glasom svoje odličnosti in ne bo jih zadržal, ko se zasliši njegov glas.
Luego viene el estruendo del trueno, su voz majestuosa no se contiene cuando habla.
5 Bog s svojim glasom čudovito grmi. Dela velike stvari, ki jih ne moremo doumeti.
¡La voz atronadora de Dios es maravillosa! No podemos comprender las grandes cosas que hace.
6 Kajti snegu pravi: ›Bodi na zemlji, ‹ podobno majhnemu dežju in velikemu dežju njegove moči.
“Ordena que caiga la nieve y que llueva sobre la tierra.
7 Pečati roko vsakega človeka, da bi vsi ljudje lahko poznali njegovo delo.
Con ello detiene el trabajo de la gente para que todos puedan entender lo que hace.
8 Potem gredo živali v brloge in ostanejo na svojih mestih.
Incluso los animales se refugian y permanecen en sus guaridas.
9 Iz juga prihaja vrtinčast veter in mraz iz severa.
El viento del sur sopla en las tormentas, mientras que el viento del norte sopla cuando hace frío.
10 Z dihom Boga je dana zmrzal in širina vodá je omejena.
El aliento de Dios produce hielo, congelando la superficie del agua.
11 Tudi z namakanjem obtežuje debel oblak. Razpršuje svoj svetli oblak.
Llena las nubes de humedad y esparce desde ellas sus rayos.
12 Ta je obrnjen ob njegovih nasvetih, da lahko naredijo karkoli jim zapoveduje na obličju zemeljskega [kroga] na zemlji.
Se arremolinan bajo su control; se mueven por toda la tierra según sus órdenes.
13 Povzroča mu, da pride, bodisi za grajanje ali za njegovo deželo ali za usmiljenje.
Lo hace para cumplir su voluntad, ya sea para disciplinar o para mostrar su bondad.
14 Prisluhni temu, oh Job. Stoj mirno in preudari čudovita Božja dela.
“Escucha esto, Job. Detente un momento y considera las cosas maravillosas que hace Dios.
15 Ali veš, kdaj jih je Bog razporedil in svetlobi svojega oblaka velel, da zasije?
¿Sabes cómo Dios controla las nubes, o cómo hace que sus relámpagos salgan de ellas?
16 Mar poznaš izravnavanja oblakov, čudovita dela njega, ki je popoln v spoznanju?
¿Sabes cómo flotan las nubes en el cielo: la maravillosa obra de quien lo sabe todo.
17 Kako so tvoje obleke tople, ko z južnim vetrom umiri zemljo?
Tú sabes que tu ropa gotea de sudor cuando el viento del sur trae un aire caliente y pesado.
18 Ali si ti z njim razprostrl nebo, ki je močno in kakor staljeno zrcalo?
¿Puedes martillar el cielo para que sea como un espejo fundido, como hace él?
19 Pouči nas, kaj mu bomo rekli, kajti svojega govora ne moremo urediti zaradi teme.
“Entonces, ¿por qué no nos enseñas lo que hay que decirle a Dios? No podemos exponer nuestro caso porque estamos a oscuras!
20 Mar mu bo povedano, da jaz govorim? Če človek govori, bo zagotovo požrt.
¿Hay que decirle a Dios que quiero hablar? Cualquiera que lo quisiera sería destruido!
21 Sedaj ljudje ne vidimo svetle svetlobe, ki je v oblakih, toda veter gre mimo in jih očisti.
Al fin y al cabo, no podemos mirar al sol cuando brilla en el cielo, después de que el viento haya despejado las nubes.
22 Lepo vreme prihaja iz severa. Z Bogom je strašno veličanstvo.
Del norte sale Dios brillando como el oro, rodeado de una majestad impresionante.
23 Glede Vsemogočnega, ne moremo ga srečati. Odličen je v moči, v sodbi in v obilici pravice. Ne bo prizadel.
No podemos acercarnos al Todopoderoso, porque nos supera en poder y justicia, y en hacer el bien.
24 Ljudje se ga zato bojijo. Ne ozira se na nobenega od tistih, ki so modrega srca.«
No actúa como un tirano; no es de extrañar que la gente le tema, aunque no valora a los que se creen sabios”.

< Job 37 >