Job 37

1 Tudi ob tem moje srce trepeta in je premaknjeno iz svojega mesta.

2 Pozorno prisluhnite hrupu njegovega glasu in zvoku, ki gre iz njegovih ust.

3 Tega usmerja pod celotnim nebom in svoje bliskanje do koncev zemlje.

4 Za tem rjovi glas. Grmi z glasom svoje odličnosti in ne bo jih zadržal, ko se zasliši njegov glas.

5 Bog s svojim glasom čudovito grmi. Dela velike stvari, ki jih ne moremo doumeti.

6 Kajti snegu pravi: ›Bodi na zemlji, ‹ podobno majhnemu dežju in velikemu dežju njegove moči.

7 Pečati roko vsakega človeka, da bi vsi ljudje lahko poznali njegovo delo.

8 Potem gredo živali v brloge in ostanejo na svojih mestih.

9 Iz juga prihaja vrtinčast veter in mraz iz severa.

10 Z dihom Boga je dana zmrzal in širina vodá je omejena.

11 Tudi z namakanjem obtežuje debel oblak. Razpršuje svoj svetli oblak.

12 Ta je obrnjen ob njegovih nasvetih, da lahko naredijo karkoli jim zapoveduje na obličju zemeljskega [kroga] na zemlji.

13 Povzroča mu, da pride, bodisi za grajanje ali za njegovo deželo ali za usmiljenje.

14 Prisluhni temu, oh Job. Stoj mirno in preudari čudovita Božja dela.

15 Ali veš, kdaj jih je Bog razporedil in svetlobi svojega oblaka velel, da zasije?

16 Mar poznaš izravnavanja oblakov, čudovita dela njega, ki je popoln v spoznanju?

17 Kako so tvoje obleke tople, ko z južnim vetrom umiri zemljo?

18 Ali si ti z njim razprostrl nebo, ki je močno in kakor staljeno zrcalo?

19 Pouči nas, kaj mu bomo rekli, kajti svojega govora ne moremo urediti zaradi teme.

20 Mar mu bo povedano, da jaz govorim? Če človek govori, bo zagotovo požrt.

21 Sedaj ljudje ne vidimo svetle svetlobe, ki je v oblakih, toda veter gre mimo in jih očisti.

22 Lepo vreme prihaja iz severa. Z Bogom je strašno veličanstvo.

23 Glede Vsemogočnega, ne moremo ga srečati. Odličen je v moči, v sodbi in v obilici pravice. Ne bo prizadel.

24 Ljudje se ga zato bojijo. Ne ozira se na nobenega od tistih, ki so modrega srca.«