Job 37
1 Tudi ob tem moje srce trepeta in je premaknjeno iz svojega mesta.
He dongah ka lungbuei lakueng tih a hmuen lamloh cungpet.
2 Pozorno prisluhnite hrupu njegovega glasu in zvoku, ki gre iz njegovih ust.
A ol dongkah khoponah te hnatun hnatun. A ka lamloh caitawknah thoeng.
3 Tega usmerja pod celotnim nebom in svoje bliskanje do koncev zemlje.
Vaan boeih hmuiah a hlah tih a vangnah loh diklai hmoi duela pawk.
4 Za tem rjovi glas. Grmi z glasom svoje odličnosti in ne bo jih zadržal, ko se zasliši njegov glas.
A hnukkah a kawk ol khaw a hoemdamnah ol neh hum tih a ol a yaak vaengah rhaek uelh sak boeh.
5 Bog s svojim glasom čudovito grmi. Dela velike stvari, ki jih ne moremo doumeti.
Pathen loh a ol neh khobaerhambae a saii khungdaeng tih hum dae m'ming uh moenih.
6 Kajti snegu pravi: ›Bodi na zemlji, ‹ podobno majhnemu dežju in velikemu dežju njegove moči.
Vuelsong neh khotlan khonal te, 'Diklai ah om saeh,’ a ti vaengah khotlan khonal khaw a sarhi tak.
7 Pečati roko vsakega človeka, da bi vsi ljudje lahko poznali njegovo delo.
Amah kutngo hlang boeih ming sak ham hlang boeih kah kut te rhodaek a soei pah.
8 Potem gredo živali v brloge in ostanejo na svojih mestih.
Te vaengah mulhing khaw a khui la kun tih a khuisaek ah kho a sak.
9 Iz juga prihaja vrtinčast veter in mraz iz severa.
Cangpalam te imkhui lamloh, khosik te tlangpuei lamloh ha thoeng.
10 Z dihom Boga je dana zmrzal in širina vodá je omejena.
Pathen kah hiil lamloh rhaelnu khaw a khueh tih tui daang mangdaeng mangtok la om.
11 Tudi z namakanjem obtežuje debel oblak. Razpršuje svoj svetli oblak.
Khomai te cingtui loh a rhih sak tih cingmai loh amah kah vangnah te a taekyak.
12 Ta je obrnjen ob njegovih nasvetih, da lahko naredijo karkoli jim zapoveduje na obličju zemeljskega [kroga] na zemlji.
Te khaw diklai kah lunglai hman ah a uen boeih te saii hamla a niing, a niing dongah kuluk la a hil.
13 Povzroča mu, da pride, bodisi za grajanje ali za njegovo deželo ali za usmiljenje.
Te te caitueng lam khaw, a khohmuen ham khaw, sitlohnah ham khaw a thoeng sak.
14 Prisluhni temu, oh Job. Stoj mirno in preudari čudovita Božja dela.
Job, he he hnakaeng lah. Pai lamtah Pathen kah khobaerhambae he yakming lah.
15 Ali veš, kdaj jih je Bog razporedil in svetlobi svojega oblaka velel, da zasije?
Te rhoek soah Pathen loh a khueh tih a cingmai kah vangnah a sae te na ming a?
16 Mar poznaš izravnavanja oblakov, čudovita dela njega, ki je popoln v spoznanju?
Poeknah rhuemtuet, mangvawt khomai a haainah te na ming a?
17 Kako so tvoje obleke tople, ko z južnim vetrom umiri zemljo?
Tuithim loh khohmuen a mong sak vaengah na himbai te aka bae sak,
18 Ali si ti z njim razprostrl nebo, ki je močno in kakor staljeno zrcalo?
Hmaidan a hlawn bangla khomong a thah la amah taengah na nulh thai aya?
19 Pouči nas, kaj mu bomo rekli, kajti svojega govora ne moremo urediti zaradi teme.
Amah taengah metla n'thui ham khaw kaimih tueng lah. Hmaisuep hmai ah n'tawn uh thai pawt oe.
20 Mar mu bo povedano, da jaz govorim? Če človek govori, bo zagotovo požrt.
Hlang loh a dolh hamla thui cakhaw ka thui bangla amah taengah a tae pa aya?
21 Sedaj ljudje ne vidimo svetle svetlobe, ki je v oblakih, toda veter gre mimo in jih očisti.
Tahae ah khaw vangnah a hmuh uh moenih. A aa te khohli loh a yawn tih a caihcil hnukkah khomong dongah tueng.
22 Lepo vreme prihaja iz severa. Z Bogom je strašno veličanstvo.
Tlangpuei lamkah sui te mueithennah rhih om Pathen taengla pawk.
23 Glede Vsemogočnega, ne moremo ga srečati. Odličen je v moči, v sodbi in v obilici pravice. Ne bo prizadel.
Tlungthang te thadueng a len dongah a tiktamnah m'hmuh lek moenih. Duengnah khaw a cungkuem dongah hlang a phaep moenih.
24 Ljudje se ga zato bojijo. Ne ozira se na nobenega od tistih, ki so modrega srca.«
Hlang rhoek loh amah te a rhih uh tangloeng dongah lungbuei aka cueih rhoek takuem khaw a sawt moenih,” a ti.
