Job 36
1 Elihú je tudi nadaljeval in rekel:
Og Elihu heldt fram og sagde:
2 »Dovoli mi malo in pokazal ti bom, da bom še govoril za Boga.
«Vent litt og lat meg tala til deg! For endå hev eg ord for Gud;
3 Svoje spoznanje bom prinesel od daleč in pravičnost pripisal svojemu Stvarniku.
eg hentar kunnskap langan leid, skal hjelpa skaparen til rett.
4 Kajti zares moje besede ne bodo napačne. On, ki je popoln v spoznanju, je s teboj.
For visst, mitt ord skal ikkje ljuga; framfor deg stend ein full-lærd mann.
5 Glej, Bog je mogočen in ne prezira nikogar. Mogočen je v moči in modrosti.
Sjå, Gud er sterk, men vander ingen, han som er veldug i forstandskraft.
6 Ne varuje življenja zlobnih, temveč daje pravico ubogim.
Han let’kje gudlaus mann få liva; men armingarne gjev han rett.
7 Svojih oči ne umakne od pravičnih, temveč so oni s kralji na prestolu. Da, utrjuje jih na veke in so povišani.
Han snur’kje augo frå rettvise; hjå kongar på sin konungsstol han let deim ævleg sitja høgt.
8 In če bodo zvezani v okove in držani v vrveh stiske,
Um dei i lekkjor bundne vart og i ulukkesnaror fanga,
9 tedaj jim kaže njihovo delo in njihove prestopke, ki so jih presegli.
so synar han deim deira ferd og brot - at dei ovmoda seg -
10 Tudi njihovo uho odpira k disciplini in zapoveduje, da se vrnejo od krivičnosti.
til refsing opnar øyro deira og byd deim venda um frå syndi.
11 Če ga ubogajo in mu služijo, bodo svoje dni preživeli v uspevanju in svoja leta v užitkih.
Um dei då høyrer vil og lyda, so liver dei sitt liv i lukka og sine år i herlegdom;
12 Toda če ne ubogajo, se bodo pogubili pod mečem in umrli bodo brez spoznanja.
um ikkje, fær dei styng av spjotet, og i sin dårskap andast dei.
13 Toda hinavci v srcu kopičijo bes. Ne vpijejo, ko jih zvezuje.
Men vreiden trivst i vonde hjarto; dei bed’kje, um dei bundne vert;
14 Umrejo v mladosti in njihovo življenje je med nečistimi.
i ungdomstidi skal dei døy, forgangast som utukt-sveinar.
15 Revnega osvobaja v njegovi stiski in njihova ušesa odpira v zatiranju.
Han frelser arming ved hans naud, opnar hans øyro gjenom trengsla.
16 Celo tako bi te odstranil iz tesnega na prostran kraj, kjer ni omejenosti in to, kar naj bi bilo postavljeno na tvojo mizo, bi bilo polno tolšče.
Deg og han lokkar ut or trengsla, fritt fær du det og ikkje trongt, ditt bord er fullt av feite retter.
17 Toda izpolnil si sodbo zlobnega. Sodba in pravica te bosta zgrabili.
Men fær du straff som syndug mann, i fall hans domsord held deg fast.
18 Ker je bes, pazi, da te ne bi odvzel s svojim udarcem. Potem te velika odkupnina ne more osvoboditi.
Lat ikkje tukti avla vreide, den tunge bot deg leida vilt!
19 Bo cenil tvoja bogastva? Ne niti zlata niti vseh sil moči.
Kann klaga hjelpa deg or naud, kor mykje enn du stræva vil?
20 Ne želi si noči, ko so ljudje iztrebljeni iz svojega kraja.
Du må’kje lengta etter natti då folk vert rykte frå sin stad!
21 Pazi, ne oziraj se na krivičnost, kajti to si izbral raje kakor stisko.
Gjev agt, so ei til synd du vender, for det du heller vil enn lida.
22 Glej, Bog s svojo močjo povišuje. Kdo poučuje kakor on?
Sjå, Gud er upphøgd i sitt velde; kven er ein lærar slik som han?
23 Kdo se mu je pridružil na njegovi poti? Ali kdo lahko reče: ›Počel si krivičnost?‹
Kven hev vel vegen lagt for honom? Kven sagde vel: «Du hev urett gjort?»
24 Spomni se, da poveličuješ njegovo delo, ki ga ljudje gledajo.
Hugs på å prisa høgt hans verk, som menneski hev sunge um!
25 Vsak človek ga lahko vidi. Človek ga lahko gleda od daleč.
Kvart menneskje med lyst det ser, mann-ætti ser det langan leid.
26 Glej, Bog je velik in mi ga ne poznamo niti število njegovih let ne more biti preiskano.
Upphøgd, uskynande er Gud, hans liveår kann ingen telja,
27 Kajti kapljice vode dela majhne. Dež izliva glede na njegovo meglico,
for han dreg vatsdroparne, so det vert regn av skodde-eim.
28 katero oblaki kapljajo in obilno rosijo na človeka.
Og ifrå skyerne det fløymer og dryp ned yver mange folk.
29 Mar prav tako lahko kdorkoli razume razširjanje oblakov ali zvok njegovega šotora?
Kven skynar vel skyhoparne og torebraket frå hans hytta?
30 Glej, svojo svetlobo razširja nanje in pokriva dna morja.
Han breider ljoset sitt ikring seg og let det hylja havsens røter.
31 Kajti z njimi sodi ljudstvu, hrano daje v obilju.
Soleis han dømer folkeslag og skiftar brød i ovmengd ut.
32 Z oblaki pokriva svetlobo in ji zapoveduje, naj ne sveti z oblakom, ki prihaja vmes.
Han sveiper henderne i ljos og sender det mot fienden.
33 Njegov hrup govori o tem, tudi živina glede meglice.
Hans tora meldar um hans koma, ja, feet varslar når han kjem.
