Job 36
1 Elihú je tudi nadaljeval in rekel:
Addens quoque Eliu, hæc locutus est:
2 »Dovoli mi malo in pokazal ti bom, da bom še govoril za Boga.
Sustine me paululum, et indicabo tibi: adhuc enim habeo quod pro Deo loquar.
3 Svoje spoznanje bom prinesel od daleč in pravičnost pripisal svojemu Stvarniku.
Repetam scientiam meam a principio, et operatorem meum probabo iustum.
4 Kajti zares moje besede ne bodo napačne. On, ki je popoln v spoznanju, je s teboj.
Vere enim absque mendacio sermones mei, et perfecta scientia probabitur tibi.
5 Glej, Bog je mogočen in ne prezira nikogar. Mogočen je v moči in modrosti.
Deus potentes non abiicit, cum et ipse sit potens.
6 Ne varuje življenja zlobnih, temveč daje pravico ubogim.
Sed non salvat impios, et iudicium pauperibus tribuit.
7 Svojih oči ne umakne od pravičnih, temveč so oni s kralji na prestolu. Da, utrjuje jih na veke in so povišani.
Non auferet a iusto oculos suos, et reges in solio collocat in perpetuum, et illi eriguntur.
8 In če bodo zvezani v okove in držani v vrveh stiske,
Et si fuerint in catenis, et vinciantur funibus paupertatis.
9 tedaj jim kaže njihovo delo in njihove prestopke, ki so jih presegli.
Indicabit eis opera eorum, et scelera eorum, quia violenti fuerunt.
10 Tudi njihovo uho odpira k disciplini in zapoveduje, da se vrnejo od krivičnosti.
Revelabit quoque aurem eorum, ut corripiat: et loquetur, ut revertantur ab iniquitate.
11 Če ga ubogajo in mu služijo, bodo svoje dni preživeli v uspevanju in svoja leta v užitkih.
Si audierint et observaverint, complebunt dies suos in bono, et annos suos in gloria:
12 Toda če ne ubogajo, se bodo pogubili pod mečem in umrli bodo brez spoznanja.
Si autem non audierint, transibunt per gladium, et consumentur in stultitia.
13 Toda hinavci v srcu kopičijo bes. Ne vpijejo, ko jih zvezuje.
Simulatores et callidi provocant iram Dei, neque clamabunt cum vincti fuerint.
14 Umrejo v mladosti in njihovo življenje je med nečistimi.
Morietur in tempestate anima eorum, et vita eorum inter effeminatos.
15 Revnega osvobaja v njegovi stiski in njihova ušesa odpira v zatiranju.
Eripiet de angustia sua pauperem, et revelabit in tribulatione aurem eius.
16 Celo tako bi te odstranil iz tesnega na prostran kraj, kjer ni omejenosti in to, kar naj bi bilo postavljeno na tvojo mizo, bi bilo polno tolšče.
Igitur salvabit te de ore angusto latissime, et non habente fundamentum subter se: requies autem mensæ tuæ erit plena pinguedine.
17 Toda izpolnil si sodbo zlobnega. Sodba in pravica te bosta zgrabili.
Causa tua quasi impii iudicata est, causam iudiciumque recipies.
18 Ker je bes, pazi, da te ne bi odvzel s svojim udarcem. Potem te velika odkupnina ne more osvoboditi.
Non te ergo superet ira, ut aliquem opprimas: nec multitudo donorum inclinet te.
19 Bo cenil tvoja bogastva? Ne niti zlata niti vseh sil moči.
Depone magnitudinem tuam absque tribulatione, et omnes robustos fortitudine.
20 Ne želi si noči, ko so ljudje iztrebljeni iz svojega kraja.
Ne protrahas noctem, ut ascendant populi pro eis.
21 Pazi, ne oziraj se na krivičnost, kajti to si izbral raje kakor stisko.
Cave ne declines ad iniquitatem: hanc enim cœpisti sequi post miseriam.
22 Glej, Bog s svojo močjo povišuje. Kdo poučuje kakor on?
Ecce, Deus excelsus in fortitudine sua, et nullus ei similis in legislatoribus.
23 Kdo se mu je pridružil na njegovi poti? Ali kdo lahko reče: ›Počel si krivičnost?‹
Quis poterit scrutari vias eius? aut quis potest ei dicere: Operatus es iniquitatem?
24 Spomni se, da poveličuješ njegovo delo, ki ga ljudje gledajo.
Memento quod ignores opus eius, de quo cecinerunt viri.
25 Vsak človek ga lahko vidi. Človek ga lahko gleda od daleč.
Omnes homines vident eum, unusquisque intuetur procul.
26 Glej, Bog je velik in mi ga ne poznamo niti število njegovih let ne more biti preiskano.
Ecce, Deus magnus vincens scientiam nostram: numerus annorum eius inæstimabilis.
27 Kajti kapljice vode dela majhne. Dež izliva glede na njegovo meglico,
Qui aufert stillas pluviæ, et effundit imbres ad instar gurgitum.
28 katero oblaki kapljajo in obilno rosijo na človeka.
Qui de nubibus fluunt, quæ prætexunt cuncta desuper.
29 Mar prav tako lahko kdorkoli razume razširjanje oblakov ali zvok njegovega šotora?
Si voluerit extendere nubes quasi tentorium suum.
30 Glej, svojo svetlobo razširja nanje in pokriva dna morja.
Et fulgurare lumine suo desuper, cardines quoque maris operiet.
31 Kajti z njimi sodi ljudstvu, hrano daje v obilju.
Per hæc enim iudicat populos, et dat escas multis mortalibus.
32 Z oblaki pokriva svetlobo in ji zapoveduje, naj ne sveti z oblakom, ki prihaja vmes.
In manibus abscondit lucem, et præcepit ei ut rursus adveniat.
33 Njegov hrup govori o tem, tudi živina glede meglice.
Annunciat de ea amico suo, quod possessio eius sit, et ad eam possit ascendere.
