Job 36
1 Elihú je tudi nadaljeval in rekel:
Elihu nastavi i reče:
2 »Dovoli mi malo in pokazal ti bom, da bom še govoril za Boga.
“Strpi se malo, pa ću te poučit', jer još nisam sve rekao za Boga.
3 Svoje spoznanje bom prinesel od daleč in pravičnost pripisal svojemu Stvarniku.
Izdaleka ću svoje iznijet' znanje da Stvoritelja svojega opravdam.
4 Kajti zares moje besede ne bodo napačne. On, ki je popoln v spoznanju, je s teboj.
Zaista, za laž ne znaju mi riječi, uza te je čovjek znanjem savršen.
5 Glej, Bog je mogočen in ne prezira nikogar. Mogočen je v moči in modrosti.
Gle, Bog je silan, ali ne prezire, silan je snagom razuma svojega.
6 Ne varuje življenja zlobnih, temveč daje pravico ubogim.
Opakome on živjeti ne daje, nevoljnicima pravicu pribavlja.
7 Svojih oči ne umakne od pravičnih, temveč so oni s kralji na prestolu. Da, utrjuje jih na veke in so povišani.
S pravednika on očiju ne skida, na prijestolje ih diže uz kraljeve da bi dovijeka bili uzvišeni.
8 In če bodo zvezani v okove in držani v vrveh stiske,
Ako su negvam' oni okovani i užetima nevolje sputani,
9 tedaj jim kaže njihovo delo in njihove prestopke, ki so jih presegli.
djela njihova on im napominje, kazuje im grijeh njine oholosti.
10 Tudi njihovo uho odpira k disciplini in zapoveduje, da se vrnejo od krivičnosti.
Tad im otvara uho k opomeni i poziva ih da se zla okane.
11 Če ga ubogajo in mu služijo, bodo svoje dni preživeli v uspevanju in svoja leta v užitkih.
Poslušaju li te mu se pokore, dani im završavaju u sreći, u užicima godine njihove.
12 Toda če ne ubogajo, se bodo pogubili pod mečem in umrli bodo brez spoznanja.
Ne slušaju li, od koplja umiru, zaglave, sami ne znajući kako.
13 Toda hinavci v srcu kopičijo bes. Ne vpijejo, ko jih zvezuje.
A srca opaka mržnju njeguju, ne ištu pomoć kad ih on okuje;
14 Umrejo v mladosti in njihovo življenje je med nečistimi.
u cvatu svoga dječaštva umiru i venu poput hramskih milosnika.
15 Revnega osvobaja v njegovi stiski in njihova ušesa odpira v zatiranju.
Nevoljnog on bijedom njegovom spasava i u nesreći otvara mu oči:
16 Celo tako bi te odstranil iz tesnega na prostran kraj, kjer ni omejenosti in to, kar naj bi bilo postavljeno na tvojo mizo, bi bilo polno tolšče.
izbavit će te iz ždrijela tjeskobe k prostranstvima bezgraničnim izvesti, k prepunu stolu mesa pretiloga.
17 Toda izpolnil si sodbo zlobnega. Sodba in pravica te bosta zgrabili.
Ako sudio nisi opakima, ako si pravo krnjio siroti,
18 Ker je bes, pazi, da te ne bi odvzel s svojim udarcem. Potem te velika odkupnina ne more osvoboditi.
nek' te obilje odsad ne zavede i nek' te dar prebogat ne iskvari.
19 Bo cenil tvoja bogastva? Ne niti zlata niti vseh sil moči.
Nek' ti je gavan k'o čovjek bez zlata, a čovjek jake ruke poput slaba.
20 Ne želi si noči, ko so ljudje iztrebljeni iz svojega kraja.
Ne goni one koji su ti tuđi da rodbinu na njino mjesto staviš.
21 Pazi, ne oziraj se na krivičnost, kajti to si izbral raje kakor stisko.
Pazi se da u nepravdu ne skreneš, jer zbog nje snađe tebe iskušenje.
22 Glej, Bog s svojo močjo povišuje. Kdo poučuje kakor on?
Gle, uzvišen je Bog u svojoj snazi! Zar učitelja ima poput njega?
23 Kdo se mu je pridružil na njegovi poti? Ali kdo lahko reče: ›Počel si krivičnost?‹
Tko je njemu put njegov odredio? Tko će mu reći: 'Radio si krivo'?
24 Spomni se, da poveličuješ njegovo delo, ki ga ljudje gledajo.
Spomeni se veličati mu djelo što ga pjesmama ljudi opjevaše.
25 Vsak človek ga lahko vidi. Človek ga lahko gleda od daleč.
S udivljenjem svijet čitav ga promatra, divi se čovjek, pa ma izdaleka.
26 Glej, Bog je velik in mi ga ne poznamo niti število njegovih let ne more biti preiskano.
Veći je Bog no što pojmit' možemo, nedokučiv je broj ljeta njegovih!
27 Kajti kapljice vode dela majhne. Dež izliva glede na njegovo meglico,
U visini on skuplja kapi vode te dažd u paru i maglu pretvara.
28 katero oblaki kapljajo in obilno rosijo na človeka.
Pljuskovi tada pljušte iz oblaka, po mnoštvu ljudskom dažde obilato.
29 Mar prav tako lahko kdorkoli razume razširjanje oblakov ali zvok njegovega šotora?
Tko li će shvatit' širenje oblaka, tutnjavu strašnu njegovih šatora?
30 Glej, svojo svetlobo razširja nanje in pokriva dna morja.
Gle, on nad sobom razastire svjetlost i dno morsko on vodama pokriva.
31 Kajti z njimi sodi ljudstvu, hrano daje v obilju.
Pomoću njih on podiže narode, u izobilju hranom ih dariva.
32 Z oblaki pokriva svetlobo in ji zapoveduje, naj ne sveti z oblakom, ki prihaja vmes.
On munju drži objema rukama i kazuje joj kamo će zgoditi.
33 Njegov hrup govori o tem, tudi živina glede meglice.
Glasom gromovnim sebe navješćuje, stiže s gnjevom da zgromi opačinu.
