Job 34
1 Nadalje je Elihú odgovoril in rekel:
Og Elihu tok til ords og sagde:
2 »Poslušajte moje besede, oh vi modri možje. Pazljivo mi prisluhnite vi, ki imate spoznanje.
«Vismenner, høyr på ordi mine! Kunnige folk, lyd no på meg!
3 Kajti uho preizkuša besede, kakor usta okušajo hrano.
For ordi prøver ein med øyro, som ein med gomen maten smakar.
4 Izberimo si sodbo. Naj med seboj spoznamo, kaj je dobro.
So lat oss no det rette velja og saman finna ut det gode!
5 Kajti Job je rekel: ›Jaz sem pravičen in Bog je odvzel mojo sodbo.
For Job hev sagt: «Eg skuldfri er; min rett hev Gud ifrå meg teke;
6 Mar naj bi lagal zoper svojo pravico? Moja rana je nezaceljiva, brez prestopka.‹
tråss i min rett, stend eg som ljugar, uskuldig fekk eg ulivssår.»
7 Kateri človek je podoben Jobu, ki norčevanje pije kakor vodo?
Finst det vel nokon mann som Job? som gløyper hædings ord som vatn,
8 Ki gre v družbo z delavci krivičnosti in hodi z zlobneži?
som held med illgjerdsmenner lag, hev umgang med gudlause folk?
9 Kajti rekel je: ›Nič ne koristi človeku, da bi se razveseljeval z Bogom.‹
For han hev sagt: «Kva gagnar det ein mann å vera ven med Gud?»
10 Zato mi prisluhnite vi, možje razumevanja. Daleč naj bo od Boga, da bi počel zlobnost in od Vsemogočnega, da bi zagrešil krivičnost.
Difor, de menn med vit, høyr meg! D’er langt frå Gud å vera gudlaus, frå Allvalds-Gud å gjera urett.
11 Kajti delo človeka bo povrnil k sebi in vsakemu človeku povzroči, da najde glede na njegove poti.
Han løner mannen for hans gjerd, fer med han etter all hans ferd.
12 Da, Bog zagotovo ne bo počel zlobno niti Vsemogočni ne bo izkrivil sodbe.
Nei, urettferdig er’kje Gud, og Allvald krenkjer ikkje retten.
13 Kdo mu je dal zadolžitev nad zemljo? Ali kdo je postavil celoten zemeljski [krog]?
Kven let vel honom styra jordi? Og kven hev grunna jordheims-kringen?
14 Če svoje srce naravna na človeka, če k sebi zbere njegovega duha in njegov dih,
Um han på seg åleine tenkte og drog sin ande til seg att,
15 bo vse meso skupaj umrlo in človek se bo ponovno vrnil v prah.
då gjekk alt livande til grunns, og menneskja vart atter mold.
16 Če imaš sedaj razumevanje, poslušaj to, prisluhni glasu mojih besed.
Um du er klok, so høyr på dette, og lyd på ljoden av mitt ord!
17 Mar bo torej vladal tisti, ki sovraži pravico? Boš obsodil tistega, ki je najbolj pravičen?
Kann ein som hatar retten, styra? Fordømer du den allrettvise?
18 Mar je primerno kralju reči: › Ti si zloben?‹ In princem: › Vi ste brezbožni?‹
Kann ein til kongen segja: «Niding!» Og til dei megtige: «Du brotsmann?»
19 Kako veliko manj tistemu, ki ne sprejema oseb od princev niti se ne ozira na bogatega bolj kakor na ubogega? Kajti vsi ti so delo njegovih rok.
Til han som ei gjer skil på fyrstar, og ikkje vyrder rik mot fatig. Av di hans hand hev skapt deim alle?
20 V trenutku bodo umrli in ljudstvo bo zaskrbljeno ob polnoči in preminilo. Mogočen bo odvzet brez roke.
Dei andast brått og midt um natti, eit folk avjagast og kverv burt, stormenn forgjengst i hjelpeløysa.
21 Kajti njegove oči so na človekovih poteh in vidi vsa njegova ravnanja.
Hans augo ser til mannsens ferd, han skodar kvart eit stig han tek;
22 Ni teme niti smrtne sence, kjer bi se lahko skrili delavci krivičnosti.
det finst’kje skugge eller myrker der illgjerdsmenn kann løyna seg.
23 Kajti na človeka ne bo položil več kakor pravico, da bi ta vstopil na sodbo z Bogom.
Han tarv’kje lenge sjå på mannen fyrr han lyt møta Gud til doms.
24 Na koščke bo razbil mogočne može brez števila in druge postavil namesto njih.
Han utan forhøyr storfolk krasar og andre set i deira stad.
25 Torej pozna njihova dela in jih prevrača v noči, tako da so uničena.
Han kjennar heile deira verk og gjev um natti deim til tyning.
26 Udarja jih kakor zlobneže v odprtem pogledu drugih,
Han tuktar deim som illgjerdsmenner, ein stad der alle kann det sjå,
27 ker so se obrnili proč od njega in niso hoteli preudariti nobene izmed njegovih poti,
dei som hev vike burt frå han og ikkje hev hans vegar fylgt -
28 tako da so vpitju ubogega povzročili, da pride k njemu in on sliši vpitje prizadetega.
so han kann høyra armods klaga og jammerskrik frå undertrykte.
29 Ko daje spokojnost, kdo potem lahko dela težavo? In ko skrije svoj obraz, kdo ga potem lahko gleda? Bodisi je to storjeno zoper narod ali samo zoper človeka,
Fær han det stilt, kven vil fordøma? Løyner han seg - kven kann då sjå han? - for folkemugen og for mannen,
30 da hinavec ne kraljuje, da ne bi bilo ljudstvo ujeto v zanko.
so ikkje gudlaus mann skal råda og vera snaror yver folket.
31 Zagotovo je primerno, da bi bilo Bogu rečeno: ›Nosil sem kaznovanje, ne bom več napačno počel.
For segjer ein vel so til Gud: «Ovmodigt hev eg bore meg; eg vil ikkje lenger vera vond.
32 Tega, česar ne vidim, me uči. Če sem storil krivičnost, je ne bom več počel.
Vis du meg det eg ikkje ser! hev eg gjort synd, vil eg snu um?»
33 Mar bo to glede na tvoj um? On bo to poplačal, bodisi ali odkloniš ali izbereš, in ne jaz. Zato govori, kar veš.
Skal han då straffa som du tykkjer? D’er du som er den misnøgde; so lyt du velja, ikkje eg; og du fær segja det du veit.
34 Naj mi možje razumevanja povedo in naj mi moder mož prisluhne.‹
Dei kloke folk vil segja til meg, og kvar ein vismann som meg høyrer:
35 Job je govoril brez spoznanja in njegove besede so bile brez modrosti.
«Job talar ikkje med forstand hans ord er utan ettertanke.»
36 Moja želja je, da bi bil Job lahko preizkušen do konca zaradi svojih odgovorov zlobnežem.
Gjev Job må allstødt verta prøvd for sine svar på nidings vis!
37 Kajti svojemu grehu dodaja upor, s svojimi rokami ploska med nami in svoje besede pomnožuje zoper Boga.«
For han legg brotsverk til si synd og ber seg vyrdlaust millom oss, og talar mange ord mot Gud.»
