Job 32
1 Tako so ti trije možje prenehali odgovarjati Jobu, ker je bil pravičen v svojih lastnih očeh.
nAa le nijihetse tsy nanoiñe Iobe indaty telo rey, ie nivañoñe am-pihaino’e avao.
2 Potem je bil vžgan bes Elihúja, Barahélovega sina, Buzéjca iz Rámovega rodu. Njegov bes je bil vžgan zoper Joba, ker je sebe bolj opravičeval kakor Boga.
Niforoforo amy zao ty haboseha’ i Elihò ana’ i Barakele ana’ i Bozý nte-Rame; niforoforoe’e t’Iobe amy t’ie mañatò-vatañe añatrefan’ Añahare,
3 Tudi zoper njegove tri prijatelje je bil vžgan njegov bes, ker niso našli nobenega odgovora, pa so vendar obsodili Joba.
nahabosek’ aze ka i rañe’ Iobe telo rey amy te tsy nahavale, fe ndra namatse Iobe.
4 Torej Elihú je čakal, dokler Job ni spregovoril, ker so bili starejši kakor on.
Ie amy zao, nandiñe ty hazoke’ iareoy t’i Eliho vaho nisaontsy am’Iobe.
5 Ko je Elihú videl, da ni bilo nobenega odgovora v ustih teh treh mož, je bil potem vžgan njegov bes.
Aa ie nioni’ i Eliho te tsy aman-katoi’e ty falie’ indaty telo rey, le nifombo an-kaboseke.
6 Elihú, Barahélov sin, Buzéjec, je odgovoril in rekel: »Jaz sem mlad, vi pa ste zelo stari, zato sem bil prestrašen in se vam nisem drznil pokazati svojega mnenja.
Aa le nanoiñe ami’ty hoe t’i Eliho ana’ i Barakele ana’ i Bozý: Toe tora’e an-taoñe iraho, androanavy nahareo; le nihemban-draho tsy nahavany hitaroñe ty heveko.
7 Rekel sem: ›Dnevi naj bi spregovorili in množica let naj bi učila modrost.‹
Hoe iraho: O androo ro hilañoñe, ty hamaro taoñe ro hañoke hihitse.
8 Toda v človeku je duh. Navdih Vsemogočnega jim daje razumevanje.
Fe i arofo am’ondatioy, naho i kofòn’ El-Sadaiy ty manolo-kilala am’iareo.
9 Veliki možje niso vedno modri niti ostareli ne razumejo sodbe.
Tsy t’ie antetse ro mahihitse, tsy te zoke ro mahilala ty hatò.
10 Zato sem rekel: ›Prisluhnite mi. Tudi jaz bom pokazal svoje mnenje.
Aa le hoe iraho, Janjiño; hitaroñe o entakoo ka.
11 Glejte, čakal sem na vaše besede, prisluhnil sem vašim razlogom, medtem ko ste iskali, kaj bi rekli.
Ie zao, nahaliñe o asa’ areoo iraho, tsinanoko o niereñerea’ areoo, ie nitsikarahe’areo ty ho lañoneñe.
12 Da, prisluhnil sem vam in glejte nikogar izmed vas ni bilo, da prepriča Joba ali da odgovori njegovim besedam,
Toe nitsendreñe anahareo iraho, fe leo raike tsy nahafandietse Iobe, ndra raik’ ama’ areo tsy nahavale o enta’eo.
13 da ne bi rekli: ›Pridobili smo modrost. Bog ga suva dol, ne človek.‹
Ko manao ty hoe: Nitendreke hihitse zahay; ho roahen’ Añahare, fa tsy ondaty.
14 Torej svojih besed ni usmeril zoper mene niti mu ne bom odgovoril z vašimi govori.«
Tsy nalaha’e amako o saontsi’eo, vaho tsy o lañona’areoo ty hatoiko.
15 Bili so osupli, niso več odgovarjali. Prenehali so govoriti.
Angoae iereo, tsy mamale ka; nijiañe ty saontsi’ iareo.
16 Ko sem čakal (kajti niso govorili, temveč mirno stali in niso več odgovarjali),
Aa handiñe avao hao iraho? ie nijohañe, tsy mahafanoiñe.
17 sem rekel: »Tudi jaz bom odgovoril svoj del, tudi jaz bom pokazal svoje mišljenje.
Hivaleako ka ami’ty ahiko; hitaroñe ty heveko.
18 Kajti poln sem stvari, duh znotraj mene me sili.
Toe lifo-bolan-draho; manjitse ahy ty trok’ amako atoa.
19 Glejte, moj trebuh je kakor vino, ki nima oddušnika. Pripravljeno je, da poči kakor novi mehovi.
Toe manahake ty divay tsy amam-pikofò’e ty troko, fa hiporitsake hoe zonjòn-divay vao.
20 Govoril bom, da bom lahko osvežen. Odprl bom svoje ustnice in odgovoril.
Adono hivolan-draho hanintsiñako; Apoho hanoka-tsoñy hitoiñako.
21 Ne pustite mi, prosim vas, sprejeti obličja kateregakoli moža niti mi ne pustite, da dajem laskave nazive človeku.
Ehe te tsy eo ty ho rihieko, ndra t’indaty ho lombofeko.
22 Kajti ne znam dajati laskavih nazivov. Če bi tako počel, bi me moj stvarnik hitro odvedel.
Tsy haiko ty mitsiriry fa ho nasintan’ Andrianamboatse aniany.
