Job 31

1 Sklenil sem zavezo s svojimi očmi. Zakaj naj bi potem mislil na devico?

Med augo hev eg gjort ei pakt; eg skal’kje skygna etter møy.

2 Kajti kakšen delež od Boga je od zgoraj? In kakšna dediščina od Vsemogočnega od zgoraj?

Kva gav meg elles Gud der uppe? Kva arv gav Allvald frå det høge?

3 Mar ni uničenje za zlobne? In posebna kazen za delavce krivičnosti?

Kjem ikkje udådsmann i naud? Og illgjersmenn i ulukka?

4 Mar on ne vidi mojih poti in šteje vse moje korake?

Ser ikkje han på mine vegar? Tel ikkje han kvart stig eg gjeng?

5 Če sem hodil z ničnostjo ali če je moje stopalo hitelo k prevari,

Dersom eg fram med fals hev fare, og foten sprunge etter svik

6 naj bom stehtan na pravilni tehtnici, da Bog lahko spozna mojo neokrnjenost.

- Gud vege meg på rettferds vegt, so han kann sjå eg skuldlaus er! -

7 Če se je moj korak obrnil iz poti in je moje srce hodilo za mojimi očmi in če se je kakršenkoli madež prilepil na moje roke,

Veik mine stig frå vegen av, hev hjarta etter augo gjenge, var det ein flekk på mine hender,

8 potem naj jaz sejem in naj drug jé. Da, naj bo moje potomstvo izkoreninjeno.

so gjev ein annan et mitt såd, og riv mi planting upp med rot!

9 Če je bilo moje srce zavedeno z žensko, ali če sem prežal pri vratih svojega soseda,

Let eg min hug av kvinna dåra, sneik eg til grannens dør meg fram,

10 potem naj moja žena melje drugemu in naj se drugi sklanjajo nadnjo.

so lat mitt viv åt andre mala, og andre yver ho seg bøygje!

11 Kajti to je grozoten zločin. Da, to je krivičnost, ki naj se kaznuje s sodniki.

For dette er ei skjemdarferd, eit brot som dom og straff fortener,

12 Kajti to je ogenj, ki použiva v uničenje in bi izkoreninil ves moj donos.

ein eld som eta vil til avgrunns og øydeleggja all mi eiga.

13 Če sem preziral zadevo svojega sluga ali svoje dekle, ko so se pričkali z menoj,

Vanvyrd’ eg retten åt min træl og trælkvinna i trætta med deim?

14 kaj bom potem storil, ko se dvigne Bog? In ko on obiskuje, kaj naj mu odgovorim?

- Kva gjord’ eg då, når Gud reis upp? Kva svara eg, når han meg klaga?

15 Mar ni on, ki me je naredil v maternici, naredil njega? Ali naju ni eden oblikoval v maternici?

Dei er som meg i morsliv skapte; ein forma oss i moderfang -

16 Če sem uboge zadržal pred njihovo željo, ali očem vdove storil, da opešajo,

Um eg sagde nei når arming bad, og let enkja gråtande gå burt,

17 ali sem sam pojedel svoj grižljaj in osiroteli ni jedel od njega

hev eg mitt brød åleine ete, so farlaus inkje fekk ein bit,

18 (kajti od moje mladosti je bil vzgajan z menoj kakor z očetom in usmerjal sem jo od maternice svoje matere),

- nei, far for han eg var frå yngdi, frå morsliv var eg hennar førar -

19 če sem gledal kogarkoli giniti zaradi pomanjkanja obleke ali kateregakoli revnega brez pokrivala,

Såg eg ein stakar utan klæde, ein fatig utan yverplagg,

20 če me njegova ledja niso blagoslovila in če ni bil ogret z runom moje ovce;

og so hans lender ei meg signa, og ei mi saueull han vermde,

21 če sem povzdignil svojo roko zoper osirotelega, ko sem videl svojo pomoč v velikih vratih,

hev eg mot farlaus handi lyft, av di eg medhald fekk i retten:

22 potem naj moj laket pade od moje lopatice in moj laket [naj] bo odlomljen od kosti.

Let herdi mi or led då losna, og armen brotna frå sitt bein!

23 Kajti uničenje od Boga mi je bilo strahota in zaradi razloga njegovega visočanstva ne bi mogel zdržati.

For eg var ovleg rædd Guds straff, eg magtlaus stod framfor hans velde.

24 Če sem zlato naredil za svoje upanje ali sem čistemu zlatu rekel: › Ti si moje zaupanje, ‹

Um eg mi lit til gullet sette, og voni til det fine gull,

25 če sem se veselil, ker je bilo moje premoženje veliko in ker je moja roka veliko pridobila,

Gledde eg meg ved auka rikdom, og alt eg vann meg med mi hand,

26 če sem pogledal sonce, ko je sijalo ali luno hoditi v sijaju

såg eg på ljoset når det stråla, på månen der han skreid i glans,

27 in je bilo moje srce skrivno premamljeno, oziroma so moja usta poljubila mojo roko?

vart hjarta mitt i løyndom dåra, so kyss på hand til deim eg sende,

28 Tudi to bi bila krivičnost, da bi bil kaznovan od sodnika, kajti jaz bi zanikal Boga, ki je zgoraj.

so var det og straffande brot, då neitta eg min Gud der uppe.

29 Če sem se veselil ob uničenju tistega, ki me je sovražil ali sem se povzdignil, ko ga je našlo zlo,

Hev eg meg gledt ved uvens uferd, og jubla når han kom i skade,

30 niti svojim ustom nisem dopustil, da grešijo z želenjem prekletstva njegovi duši.

- men eg let ikkje munnen synda og banna honom ifrå livet -

31 Če možje mojega šotora niso rekli: ›Oh, da bi imeli njegovo meso! Ne moremo biti zadovoljni.‹

hev ei mitt husfolk stendigt sagt: «Kven gjekk vel svolten frå hans bord?»

32 Tujec ni prenočeval na ulici, temveč sem svoja vrata odprl popotniku.

- Eg let’kje framand natta ute; for ferdamann eg opna døri -

33 Če sem svoje prestopke pokril kakor Adam, s skrivanjem svoje krivičnosti v svojem naročju,

hev eg som Adam dult mi synd, og løynt mi misgjerd i min barm,

34 ali sem se bal velike množice, ali me straši zaničevanje družin, da sem molčal in nisem šel izpred vrat?

di eg var rædd den store hop og ottast spott frå ættefrendar, so stilt eg heldt meg innum dører?

35 Oh, da bi me nekdo poslušal! Glej, moja želja je, da bi mi Vsemogočni odgovoril in da bi moj nasprotnik napisal knjigo.

Å, vilde nokon høyra på meg! Sjå her er underskrifti mi, lat berre Allvald svara meg! Fekk eg den skrift min motpart skreiv,

36 Zagotovo bi to vzel na svojo ramo in si to privezal kot krono.

den skulde eg på oksli bera og binda på meg som ein krans

37 Prikazal bi mu število mojih korakov. Kakor princ bi šel blizu k njemu.

eg melde honom kvart mitt stig, og som ein hovding møta honom.

38 Če moja dežela joka zoper mene ali da se njene brazde podobno pritožujejo,

Dersom min åker klagar meg, og um plogforerne lyt gråta,

39 če sem brez denarja pojedel njene sadove ali sem njenim lastnikom povzročil, da izgubijo svoje življenje,

åt eg hans grøda ubetalt, tok livet eg av eigarmannen:

40 naj osat raste namesto pšenice in smrdljiv plevel namesto ječmena.« Jobove besede so končane.

Lat då for kveite klunger gro, og ugras der eg sådde bygg!» Her endar Jobs tale.