< Job 31 >
1 Sklenil sem zavezo s svojimi očmi. Zakaj naj bi potem mislil na devico?
Io avevo stretto un patto con gli occhi miei; come dunque avrei fissati gli sguardi sopra una vergine?
2 Kajti kakšen delež od Boga je od zgoraj? In kakšna dediščina od Vsemogočnega od zgoraj?
Che parte mi avrebbe assegnata Iddio dall’alto e quale eredità m’avrebbe data l’Onnipotente dai luoghi eccelsi?
3 Mar ni uničenje za zlobne? In posebna kazen za delavce krivičnosti?
La sventura non è ella per il perverso e le sciagure per quelli che fanno il male?
4 Mar on ne vidi mojih poti in šteje vse moje korake?
Iddio non vede egli le mie vie? non conta tutti i miei passi?
5 Če sem hodil z ničnostjo ali če je moje stopalo hitelo k prevari,
Se ho camminato insieme alla menzogna, se il piede mio s’è affrettato dietro alla frode
6 naj bom stehtan na pravilni tehtnici, da Bog lahko spozna mojo neokrnjenost.
(Iddio mi pesi con bilancia giusta e riconoscerà la mia integrità)
7 Če se je moj korak obrnil iz poti in je moje srce hodilo za mojimi očmi in če se je kakršenkoli madež prilepil na moje roke,
se i miei passi sono usciti dalla retta via, se il mio cuore è ito dietro ai miei occhi, se qualche sozzura mi s’è attaccata alle mani,
8 potem naj jaz sejem in naj drug jé. Da, naj bo moje potomstvo izkoreninjeno.
ch’io semini e un altro mangi, e quel ch’è cresciuto nei miei campi sia sradicato!
9 Če je bilo moje srce zavedeno z žensko, ali če sem prežal pri vratih svojega soseda,
Se il mio cuore s’è lasciato sedurre per amor d’una donna, se ho spiato la porta del mio prossimo,
10 potem naj moja žena melje drugemu in naj se drugi sklanjajo nadnjo.
che mia moglie giri la macina ad un altro, e che altri abusino di lei!
11 Kajti to je grozoten zločin. Da, to je krivičnost, ki naj se kaznuje s sodniki.
Poiché quella è una scelleratezza, un misfatto punito dai giudici,
12 Kajti to je ogenj, ki použiva v uničenje in bi izkoreninil ves moj donos.
un fuoco che consuma fino a perdizione, e che avrebbe distrutto fin dalle radici ogni mia fortuna.
13 Če sem preziral zadevo svojega sluga ali svoje dekle, ko so se pričkali z menoj,
Se ho disconosciuto il diritto del mio servo e della mia serva, quand’eran meco in lite,
14 kaj bom potem storil, ko se dvigne Bog? In ko on obiskuje, kaj naj mu odgovorim?
che farei quando Iddio si levasse per giudicarmi, e che risponderei quando mi esaminasse?
15 Mar ni on, ki me je naredil v maternici, naredil njega? Ali naju ni eden oblikoval v maternici?
Chi fece me nel seno di mia madre non fece anche lui? non ci ha formati nel seno materno uno stesso Iddio?
16 Če sem uboge zadržal pred njihovo željo, ali očem vdove storil, da opešajo,
Se ho rifiutato ai poveri quel che desideravano, se ho fatto languire gli occhi della vedova,
17 ali sem sam pojedel svoj grižljaj in osiroteli ni jedel od njega
se ho mangiato da solo il mio pezzo di pane senza che l’orfano ne mangiasse la sua parte,
18 (kajti od moje mladosti je bil vzgajan z menoj kakor z očetom in usmerjal sem jo od maternice svoje matere),
io che fin da giovane l’ho allevato come un padre, io che fin dal seno di mia madre sono stato guida alla vedova,
19 če sem gledal kogarkoli giniti zaradi pomanjkanja obleke ali kateregakoli revnega brez pokrivala,
se ho visto uno perire per mancanza di vesti o il povero senza una coperta,
20 če me njegova ledja niso blagoslovila in če ni bil ogret z runom moje ovce;
se non m’hanno benedetto i suoi fianchi, ed egli non s’è riscaldato colla lana dei miei agnelli,
21 če sem povzdignil svojo roko zoper osirotelega, ko sem videl svojo pomoč v velikih vratih,
se ho levato la mano contro l’orfano perché mi sapevo sostenuto alla porta…
22 potem naj moj laket pade od moje lopatice in moj laket [naj] bo odlomljen od kosti.
che la mia spalla si stacchi dalla sua giuntura, il mio braccio si spezzi e cada!
23 Kajti uničenje od Boga mi je bilo strahota in zaradi razloga njegovega visočanstva ne bi mogel zdržati.
E invero mi spaventava il castigo di Dio, ed ero trattenuto dalla maestà di lui.
24 Če sem zlato naredil za svoje upanje ali sem čistemu zlatu rekel: › Ti si moje zaupanje, ‹
Se ho riposto la mia fiducia nell’oro, se all’oro fino ho detto: “Tu sei la mia speranza”,
25 če sem se veselil, ker je bilo moje premoženje veliko in ker je moja roka veliko pridobila,
se mi son rallegrato che le mie ricchezze fosser grandi e la mia mano avesse molto accumulato,
26 če sem pogledal sonce, ko je sijalo ali luno hoditi v sijaju
se, contemplando il sole che raggiava e la luna che procedeva lucente nel suo corso,
27 in je bilo moje srce skrivno premamljeno, oziroma so moja usta poljubila mojo roko?
il mio cuore, in segreto, s’è lasciato sedurre e la mia bocca ha posato un bacio sulla mano
28 Tudi to bi bila krivičnost, da bi bil kaznovan od sodnika, kajti jaz bi zanikal Boga, ki je zgoraj.
(misfatto anche questo punito dai giudici ché avrei difatti rinnegato l’Iddio ch’è di sopra),
29 Če sem se veselil ob uničenju tistega, ki me je sovražil ali sem se povzdignil, ko ga je našlo zlo,
se mi son rallegrato della sciagura del mio nemico ed ho esultato quando gli ha incolto sventura
30 niti svojim ustom nisem dopustil, da grešijo z želenjem prekletstva njegovi duši.
(io, che non ho permesso alle mie labbra di peccare chiedendo la sua morte con imprecazione),
31 Če možje mojega šotora niso rekli: ›Oh, da bi imeli njegovo meso! Ne moremo biti zadovoljni.‹
se la gente della mia tenda non ha detto: “Chi è che non si sia saziato della carne delle sue bestie?”
32 Tujec ni prenočeval na ulici, temveč sem svoja vrata odprl popotniku.
(lo straniero non passava la notte fuori; le mie porte erano aperte al viandante),
33 Če sem svoje prestopke pokril kakor Adam, s skrivanjem svoje krivičnosti v svojem naročju,
se, come fan gli uomini, ho coperto i miei falli celando nel petto la mia iniquità,
34 ali sem se bal velike množice, ali me straši zaničevanje družin, da sem molčal in nisem šel izpred vrat?
perché avevo paura della folla e dello sprezzo delle famiglie al punto da starmene queto e non uscir di casa…
35 Oh, da bi me nekdo poslušal! Glej, moja želja je, da bi mi Vsemogočni odgovoril in da bi moj nasprotnik napisal knjigo.
Oh, avessi pure chi m’ascoltasse!… ecco qua la mia firma! l’Onnipotente mi risponda! Scriva l’avversario mio la sua querela,
36 Zagotovo bi to vzel na svojo ramo in si to privezal kot krono.
ed io la porterò attaccata alla mia spalla, me la cingerò come un diadema!
37 Prikazal bi mu število mojih korakov. Kakor princ bi šel blizu k njemu.
Gli renderò conto di tutt’i miei passi, a lui m’appresserò come un principe!
38 Če moja dežela joka zoper mene ali da se njene brazde podobno pritožujejo,
Se la mia terra mi grida contro, se tutti i suoi solchi piangono,
39 če sem brez denarja pojedel njene sadove ali sem njenim lastnikom povzročil, da izgubijo svoje življenje,
se ne ho mangiato il frutto senza pagarla, se ho fatto sospirare chi la coltivava,
40 naj osat raste namesto pšenice in smrdljiv plevel namesto ječmena.« Jobove besede so končane.
che invece di grano mi nascano spine, invece d’orzo mi crescano zizzanie!” Qui finiscono i discorsi di Giobbe.