< Job 30 >

1 Toda sedaj me imajo tisti, ki so mlajši od mene, v posmeh, katerih očete bi preziral, da jih postavim s psi svojega tropa.
Porém agora riem de mim os mais jovens do que eu, cujos pais eu havia desdenhado até de os pôr com os cães de meu rebanho.
2 Da, kako naj mi moč njihovih rok koristi, zrelost je odšla od njih?
De que também me serviria força de suas mãos, nos quais o vigor já pereceu?
3 Zaradi potrebe in lakote so bili osamljeni. Bežijo v divjino, v prejšnjem času zapuščeno in opustošeno.
Por causa da pobreza e da fome andavam sós; roem na terra seca, no lugar desolado e deserto em trevas.
4 Ki sekajo egiptovsko špinačo pri grmih in brinove korenine so njihova hrana.
Que colhiam malvas entre os arbustos, e seu alimento eram as raízes dos zimbros.
5 Pregnani so bili izmed ljudi (za njimi so vpili kakor za tatom),
Do meio [das pessoas] eram expulsos, e gritavam contra eles, como a um ladrão.
6 da prebivajo v pečinah dolin, v zemeljskih votlinah in v skalah.
Habitavam nos barrancos dos ribeiros secos, nos buracos da terra, e nas rochas.
7 Med grmovjem so rigali, pod koprivami so bili zbrani skupaj.
Bramavam entre os arbustos, e se ajuntavam debaixo das urtigas.
8 Bili so otroci bedakov, da, otroci nizkotnih mož, bili so zlobnejši kakor zemlja.
Eram filhos de tolos, filhos sem nome, e expulsos de [sua] terra.
9 Sedaj sem njihova pesem, da, jaz sem njihova tarča posmeha.
Porém agora sirvo-lhes de chacota, e sou para eles um provérbio de escárnio.
10 Prezirajo me, bežijo daleč od mene in ne prizanašajo mi pljunka v moj obraz.
Eles me abominam [e] se afastam de mim; porém não hesitam em cuspir no meu rosto.
11 Ker je odvezal mojo vrvico in me prizadel, so tudi oni popustili uzdo pred menoj.
Pois [Deus] desatou minha corda, e me oprimiu; por isso tiraram [de si] todo constrangimento perante meu rosto.
12 Na moji desni roki vstaja mladina. Moja stopala odrivajo in zoper mene so dvignili poti svojega uničenja.
À direita os jovens se levantam; empurram meus pés, e preparam contra mim seus caminhos de destruição.
13 Škodujejo moji stezi, postavili so mojo katastrofo, nobenega pomočnika nimajo.
Destroem meu caminho, e promovem minha miséria, sem necessitarem que alguém os ajude.
14 Prišli so nadme kakor [skozi] široko vrzel vodá. V opustošenju so se zgrnili nadme.
Eles vêm [contra mim] como que por uma brecha larga, [e] revolvem-se entre a desolação.
15 Strahote so se zgrnile nadme. Mojo dušo zasledujejo kakor veter in moja blaginja mineva kakor oblak.
Pavores se voltam contra mim; perseguem minha honra como o vento, e como nuvem passou minha prosperidade.
16 Sedaj je moja duša izlita nadme, polastili so se me dnevi stiske.
Por isso agora minha alma se derrama em mim; dias de aflição têm me tomado.
17 Moje kosti so prebodene v meni v nočnem obdobju in moje kite nimajo počitka.
De noite meus ossos se furam em mim, e meus pulsos não descansam.
18 Z veliko silo moje bolezni je moja obleka spremenjena; naokoli me veže kakor ovratnik mojega plašča.
Por grande força [de Deus] minha roupa está estragada; ele me prendeu como a gola de minha roupa.
19 Vrgel me je v blato in postal sem podoben prahu in pepelu.
Lançou-me na lama, e fiquei semelhante ao pó e à cinza.
20 Kličem k tebi, ti pa me ne slišiš. Vstanem, ti pa se ne oziraš name.
Clamo a ti, porém tu não me respondes; eu fico de pé, porém tu ficas [apenas] olhando para mim.
21 Do mene si postal krut; s svojo močno roko se nastrojuješ zoper mene.
Tu te tornaste cruel para comigo; com a força de tua mão tu me atacas.
22 Vzdiguješ me k vetru, povzročaš mi, da jaham na njem in raztapljaš moje imetje.
Levantas-me sobre o vento, [e] me fazes cavalgar [sobre ele]; e dissolves o meu ser.
23 Kajti vem, da me boš privedel k smrti in k hiši, določeni za vse živeče.
Porque eu sei que me levarás à morte; e à casa determinada a todos os viventes.
24 Vendar svoje roke ne bo iztegnil h grobu, čeprav v svojem uničenju kričijo.
Porém não se estende a mão para quem está em ruínas, quando clamam em sua opressão?
25 Mar nisem jokal zaradi tistega, ki je bil v stiski? Mar ni moja duša žalovala za ubogim?
Por acaso eu não chorei pelo que estava em dificuldade, [e] minha alma não se angustiou pelo necessitado?
26 Ko sem gledal za dobrim, potem je prišlo k meni zlo. Ko pa sem pričakoval svetlobo, je prišla tema.
Quando eu esperava o bem, então veio o mal; quando eu esperava a luz, veio a escuridão.
27 Moja notranjost vre in ne počiva. Dnevi stiske so me ovirali.
Minhas entranhas fervem, e não se aquietam; dias de aflição me confrontam.
28 Odšel sem žalujoč brez sonca. Vstal sem in klical v skupnosti.
Ando escurecido, mas não pelo sol; levanto-me na congregação, e clamo por socorro.
29 Brat sem zmajem in družabnik sovam.
Tornei-me irmão dos chacais, e companheiro dos avestruzes.
30 Moja koža na meni je črna in moje kosti gorijo zaradi vročine.
Minha pele se escureceu sobre mim, e meus ossos se inflamam de febre.
31 Tudi moja harfa je obrnjena v žalovanje in moja piščal v glas tistih, ki jokajo.
Por isso minha harpa passou a ser para lamentação, e minha flauta para vozes dos que choram.

< Job 30 >