Job 30

1 Toda sedaj me imajo tisti, ki so mlajši od mene, v posmeh, katerih očete bi preziral, da jih postavim s psi svojega tropa.

Fa ankehitriny kosa dia mihomehy ahy na dia izay tokon-jandriko aza, dia zanak’ ireo izay nolaviko tsy ho isan’ ny amboa miandry ny ondriko akory aza.

2 Da, kako naj mi moč njihovih rok koristi, zrelost je odšla od njih?

Eny, mampaninona ahy ny herin’ ny tànan’ ireo. Izay efa very fahatanjahana?

3 Zaradi potrebe in lakote so bili osamljeni. Bežijo v divjino, v prejšnjem času zapuščeno in opustošeno.

Manjenjena noho ny tsi-fisian-kanina sy ny mosary izy; Homankomana foana any an-tany karankaina izy, dia eo an-katoky ny loza sy ny fandringanana.

4 Ki sekajo egiptovsko špinačo pri grmih in brinove korenine so njihova hrana.

Mitsongo anambodihena eo amin’ ny kirihitrala izy, ary ny fakan’ ny anjavidy no fihinany.

5 Pregnani so bili izmed ljudi (za njimi so vpili kakor za tatom),

Roahina tsy ho eo amin’ ny olona izy sady akoraina toy ny mpangalatra.

6 da prebivajo v pečinah dolin, v zemeljskih votlinah in v skalah.

Any an-dohasaha mahatsiravina no tsy maintsy itoerany, dia ao an-dava-tany sy an-dava-bato.

7 Med grmovjem so rigali, pod koprivami so bili zbrani skupaj.

Minananana eny amin’ ny kirihitrala izy ary mitangorona eo ambanin’ ny amiana.

8 Bili so otroci bedakov, da, otroci nizkotnih mož, bili so zlobnejši kakor zemlja.

Zanaky ny adala izy sady zanaky ny tsy manan-kaja, ka roahina tsy ho eo amin’ ny tany.

9 Sedaj sem njihova pesem, da, jaz sem njihova tarča posmeha.

Ary ankehitriny efa ataony an-kira aho. Eny, efa ambentinteniny aho.

10 Prezirajo me, bežijo daleč od mene in ne prizanašajo mi pljunka v moj obraz.

Ataony toy ny zava-betaveta aho ka halaviriny, ary tsy menatra handrora ny tavako izy.

11 Ker je odvezal mojo vrvico in me prizadel, so tudi oni popustili uzdo pred menoj.

Fa noketrahin’ Andriamanitra ny kofehiko, ka nampietreny aho; Ka dia mba nesorin’ iretsy kosa teo anatrehako ny lamboridiny.

12 Na moji desni roki vstaja mladina. Moja stopala odrivajo in zoper mene so dvignili poti svojega uničenja.

Misy androvolahy mitsangana eo ankavanako; Manosika ny tongotro hiala izy ary manandratra tovon-tany hampidirany loza amiko.

13 Škodujejo moji stezi, postavili so mojo katastrofo, nobenega pomočnika nimajo.

Mandrava ny lalako sy manararaotra ny andravana ahy izy, nefa ny tenany tsy manan-kamonjy,

14 Prišli so nadme kakor [skozi] široko vrzel vodá. V opustošenju so se zgrnili nadme.

Toy ny fiditra eo amin’ ny banga lehibe no fihaviny, ka avy ao amin’ ny voarava no imaonany.

15 Strahote so se zgrnile nadme. Mojo dušo zasledujejo kakor veter in moja blaginja mineva kakor oblak.

Voatodika hamely ahy ny fampitahorana: Manenjika ny voninahitro tahaka ny rivotra izy, ka levona tahaka ny rahona ny famonjena ahy

16 Sedaj je moja duša izlita nadme, polastili so se me dnevi stiske.

Ary ankehitriny, raraka ato anatiko ny fanahiko. Fenjàn’ ny andro fahoriana aho.

17 Moje kosti so prebodene v meni v nočnem obdobju in moje kite nimajo počitka.

Ny alina mampahalò ny taolako ho afaka amiko, ary tsy mitsahatra ireo manotahota ahy ireo.

18 Z veliko silo moje bolezni je moja obleka spremenjena; naokoli me veže kakor ovratnik mojega plašča.

Noho ny haben’ ny hery dia tonga tsy antonona ny akanjoko, manenda ahy tahaka ny vozon-dobaka izany.

19 Vrgel me je v blato in postal sem podoben prahu in pepelu.

Eny, nanary ahy teo amin’ ny fotaka Izy, ka efa tahaka ny vovoka sy ny lavenona aho

20 Kličem k tebi, ti pa me ne slišiš. Vstanem, ti pa se ne oziraš name.

Mitaraina aminao aho, nefa tsy mihaino ahy Hianao; Mijoro eo aho, nefa ierenao foana.

21 Do mene si postal krut; s svojo močno roko se nastrojuješ zoper mene.

Efa manjary lozabe amiko Hianao; Ny herin’ ny tananao no andrafianao ahy.

22 Vzdiguješ me k vetru, povzročaš mi, da jaham na njem in raztapljaš moje imetje.

Aingainao ho eny amin’ ny rivotra aho ka alefanao handeha, ary levoninao amin’ ny tafio-drivotra mifofofofo ho tsinontsinona aho.

23 Kajti vem, da me boš privedel k smrti in k hiši, določeni za vse živeče.

Fa fantatro fa hampodinao any amin’ ny fahafatesana aho, dia any amin’ ny trano fivorian’ ny olombelona rehetra.

24 Vendar svoje roke ne bo iztegnil h grobu, čeprav v svojem uničenju kričijo.

Kanefa tsy manainga ny tànany va ny olona, raha ianjeran’ ny rava? Ary tsy mitaraina va izy, raha tratry ny loza?

25 Mar nisem jokal zaradi tistega, ki je bil v stiski? Mar ni moja duša žalovala za ubogim?

Tsy nitomany ny ory va aho? Tsy nangorakoraka ny malahelo va ny fanahiko?

26 Ko sem gledal za dobrim, potem je prišlo k meni zlo. Ko pa sem pričakoval svetlobo, je prišla tema.

Fa niandry ny soa aho, kanjo tonga ny ratsy; Ary nanantena ny mazava aho, kanjo avy ny maizina.

27 Moja notranjost vre in ne počiva. Dnevi stiske so me ovirali.

Nandevilevy ny tsinaiko ka tsy nanam-pitsaharana; Nitsena ahy ny andro fahoriana.

28 Odšel sem žalujoč brez sonca. Vstal sem in klical v skupnosti.

Mitsaitsaika mitafy lamba fisaonana aho sady tsy mahita masoandro; Mitsangana aho ka mitaraina eo ampivorian’ ny olona.

29 Brat sem zmajem in družabnik sovam.

Rahalahin’ ny amboadia aho Ary naman’ ny ostritsa.

30 Moja koža na meni je črna in moje kosti gorijo zaradi vročine.

Efa mainty ny hoditro sady miendakendaka, ary efa karankaina noho ny hafanana ny taolako.

31 Tudi moja harfa je obrnjena v žalovanje in moja piščal v glas tistih, ki jokajo.

Nanjary fisaonana ny lokangako. Ary feon’ ny mitomany ny sodiko.