< Job 30 >

1 Toda sedaj me imajo tisti, ki so mlajši od mene, v posmeh, katerih očete bi preziral, da jih postavim s psi svojega tropa.
Men koulye a, sila ki pi jenn pase m ap giyonnen m. Papa a sila mwen pat ta dakò pou mete ansanm ak chen bann mouton yo.
2 Da, kako naj mi moč njihovih rok koristi, zrelost je odšla od njih?
Anverite, ki byen fòs men pa yo ta kab fè m? Gwo fòs te deja disparèt nan yo
3 Zaradi potrebe in lakote so bili osamljeni. Bežijo v divjino, v prejšnjem času zapuščeno in opustošeno.
akoz mank bagay ak grangou. Y ap manje tè sèk nan lannwit lan, ak pèt e ak dezolasyon an.
4 Ki sekajo egiptovsko špinačo pri grmih in brinove korenine so njihova hrana.
Yo rache fèy raje nan mitan rakèt la. Manje yo se rasin bayawonn.
5 Pregnani so bili izmed ljudi (za njimi so vpili kakor za tatom),
Yo chase yo deyò lavil la nan dezè; yo kriye dèyè yo tankou se vòlè,
6 da prebivajo v pečinah dolin, v zemeljskih votlinah in v skalah.
jiskaske yo vin rete nan move ravin yo, nan twou tè ak nan wòch yo.
7 Med grmovjem so rigali, pod koprivami so bili zbrani skupaj.
Pami rak tibwa yo, yo rele fò. Anba machacha a, yo vin rasanble ansanm.
8 Bili so otroci bedakov, da, otroci nizkotnih mož, bili so zlobnejši kakor zemlja.
Pitit a moun fou, wi, pitit a mechan yo, yo te resevwa fwèt jis lè yo kite peyi a.
9 Sedaj sem njihova pesem, da, jaz sem njihova tarča posmeha.
Men koulye a, se mwen menm yo pase nan rizib; mwen devni yon pawòl betiz pou yo.
10 Prezirajo me, bežijo daleč od mene in ne prizanašajo mi pljunka v moj obraz.
Yo pè m, yo kanpe lwen m, e yo pa sispann krache nan figi m.
11 Ker je odvezal mojo vrvico in me prizadel, so tudi oni popustili uzdo pred menoj.
Akoz Li te lage fisèl banza a pou te aflije mwen, yo rete retire brid la nèt devan m.
12 Na moji desni roki vstaja mladina. Moja stopala odrivajo in zoper mene so dvignili poti svojega uničenja.
Sou men dwat lan, nich sa vin leve. Yo rale pye mwen akote. Yo mennen kont mwen tout manèv destriksyon yo.
13 Škodujejo moji stezi, postavili so mojo katastrofo, nobenega pomočnika nimajo.
Yo gate wout mwen. Yo bourade lachit mwen san mande sekou.
14 Prišli so nadme kakor [skozi] široko vrzel vodá. V opustošenju so se zgrnili nadme.
Tankou nan yon gran brèch, yo parèt; nan mitan tanpèt, yo woule m.
15 Strahote so se zgrnile nadme. Mojo dušo zasledujejo kakor veter in moja blaginja mineva kakor oblak.
Gwo perèz yo vin vire kont mwen. Yo tanmen gate respè m tankou van. Byennèt mwen disparèt tankou nwaj.
16 Sedaj je moja duša izlita nadme, polastili so se me dnevi stiske.
Konsa, koulye a nanm mwen vide nèt. Jou afliksyon yo sezi m.
17 Moje kosti so prebodene v meni v nočnem obdobju in moje kite nimajo počitka.
Nan lannwit, zo m yo frennen anndan m, e sa yo kap manje m pa pran repo.
18 Z veliko silo moje bolezni je moja obleka spremenjena; naokoli me veže kakor ovratnik mojega plašča.
Ak gwo fòs, vètman m vin tòde sou mwen. Li mare m nèt tankou kolye manto m.
19 Vrgel me je v blato in postal sem podoben prahu in pepelu.
Li te jete mwen nan labou, e mwen te vin tankou pousyè ak sann.
20 Kličem k tebi, ti pa me ne slišiš. Vstanem, ti pa se ne oziraš name.
Mwen kriye a Ou menm pou sekou, men Ou pa reponn mwen. Mwen kanpe, e se gete, Ou gete m.
21 Do mene si postal krut; s svojo močno roko se nastrojuješ zoper mene.
Ou vin okipe m ak mechanste. Avèk fòs a men Ou, Ou pèsekite m.
22 Vzdiguješ me k vetru, povzročaš mi, da jaham na njem in raztapljaš moje imetje.
Ou leve m wo sou van, e fè m monte; epi Ou fè m fonn nèt nan move tan an.
23 Kajti vem, da me boš privedel k smrti in k hiši, določeni za vse živeče.
Paske mwen konnen ke Ou ap mennen m a lanmò, jis rive nan gwo kay asanble a ki fèt pou tout sila ki viv yo.
24 Vendar svoje roke ne bo iztegnil h grobu, čeprav v svojem uničenju kričijo.
Malgre, èske yon moun k ap tonbe pa lonje men l? Oswa nan gwo pwoblem li pa kriye sekou?
25 Mar nisem jokal zaradi tistega, ki je bil v stiski? Mar ni moja duša žalovala za ubogim?
Èske mwen pa t kriye pou sila nan gwo twoub? Èske nanm mwen pa t plen tristès pou malere a?
26 Ko sem gledal za dobrim, potem je prišlo k meni zlo. Ko pa sem pričakoval svetlobo, je prišla tema.
Lè m t ap tann sa ki bon an, se mal ki rive m; lè m tap tann limyè, alò se tenèb ki te vini.
27 Moja notranjost vre in ne počiva. Dnevi stiske so me ovirali.
Kè m twouble nèt anndan m. Mwen pa kab poze. Jou plen ak afliksyon yo parèt devan m.
28 Odšel sem žalujoč brez sonca. Vstal sem in klical v skupnosti.
Mwen fè dèy toupatou san solèy. Mwen kanpe nan asanble; mwen rele sekou.
29 Brat sem zmajem in družabnik sovam.
Mwen te vin frè ak chen mawon, zanmi ak otrich la.
30 Moja koža na meni je črna in moje kosti gorijo zaradi vročine.
Chè m vin nwa sou mwen, li kale, e zo m yo brile ak lafyèv.
31 Tudi moja harfa je obrnjena v žalovanje in moja piščal v glas tistih, ki jokajo.
Pou sa, se doulè ap mwen jwe, e flit mwen an sonne pou sila k ap kriye.

< Job 30 >