< Job 30 >

1 Toda sedaj me imajo tisti, ki so mlajši od mene, v posmeh, katerih očete bi preziral, da jih postavim s psi svojega tropa.
“And now, laughed at me, Have the younger in days than I, Whose fathers I have loathed to set With the dogs of my flock.
2 Da, kako naj mi moč njihovih rok koristi, zrelost je odšla od njih?
Also—the power of their hands, why [is it] to me? On them old age has perished.
3 Zaradi potrebe in lakote so bili osamljeni. Bežijo v divjino, v prejšnjem času zapuščeno in opustošeno.
With want and with harsh famine, They are gnawing a dry place [in] the recent night, [In] desolation and ruin,
4 Ki sekajo egiptovsko špinačo pri grmih in brinove korenine so njihova hrana.
Those cropping mallows near a shrub, And their food [is] root of broom trees.
5 Pregnani so bili izmed ljudi (za njimi so vpili kakor za tatom),
They are cast out from the midst (They shout against them as a thief),
6 da prebivajo v pečinah dolin, v zemeljskih votlinah in v skalah.
To dwell in a frightful place of valleys, Holes of earth and clefts.
7 Med grmovjem so rigali, pod koprivami so bili zbrani skupaj.
They groan among shrubs, They are gathered together under nettles.
8 Bili so otroci bedakov, da, otroci nizkotnih mož, bili so zlobnejši kakor zemlja.
Sons of folly—even sons without name, They have been struck from the land.
9 Sedaj sem njihova pesem, da, jaz sem njihova tarča posmeha.
And now, I have been their song, And I am to them for a byword.
10 Prezirajo me, bežijo daleč od mene in ne prizanašajo mi pljunka v moj obraz.
They have detested me, They have kept far from me, And from before me have not spared to spit.
11 Ker je odvezal mojo vrvico in me prizadel, so tudi oni popustili uzdo pred menoj.
Because He loosed His cord and afflicts me, And the bridle from before me, They have cast away.
12 Na moji desni roki vstaja mladina. Moja stopala odrivajo in zoper mene so dvignili poti svojega uničenja.
A brood arises on the right hand, They have cast away my feet, And they raise up against me, Their paths of calamity.
13 Škodujejo moji stezi, postavili so mojo katastrofo, nobenega pomočnika nimajo.
They have broken down my path, They profit by my calamity: He has no helper.
14 Prišli so nadme kakor [skozi] široko vrzel vodá. V opustošenju so se zgrnili nadme.
They come as a wide breach, Under the desolation have rolled themselves.
15 Strahote so se zgrnile nadme. Mojo dušo zasledujejo kakor veter in moja blaginja mineva kakor oblak.
He has turned terrors against me, It pursues my abundance as the wind, And as a thick cloud, My safety has passed away.
16 Sedaj je moja duša izlita nadme, polastili so se me dnevi stiske.
And now, in me my soul pours itself out, Days of affliction seize me.
17 Moje kosti so prebodene v meni v nočnem obdobju in moje kite nimajo počitka.
[At] night my bone has been pierced in me, And my gnawing [pain] does not lie down.
18 Z veliko silo moje bolezni je moja obleka spremenjena; naokoli me veže kakor ovratnik mojega plašča.
By the abundance of power, Is my clothing changed, As the mouth of my coat it girds me.
19 Vrgel me je v blato in postal sem podoben prahu in pepelu.
Casting me into mire, And I have become like dust and ashes.
20 Kličem k tebi, ti pa me ne slišiš. Vstanem, ti pa se ne oziraš name.
I cry to You, And You do not answer me, I have stood, and You consider me.
21 Do mene si postal krut; s svojo močno roko se nastrojuješ zoper mene.
You are turned to be fierce to me, With the strength of Your hand, You oppress me.
22 Vzdiguješ me k vetru, povzročaš mi, da jaham na njem in raztapljaš moje imetje.
You lift me up, You cause me to ride on the wind, And You melt—You level me.
23 Kajti vem, da me boš privedel k smrti in k hiši, določeni za vse živeče.
For I have known You bring me back [to] death, And [to] the house appointed for all living.
24 Vendar svoje roke ne bo iztegnil h grobu, čeprav v svojem uničenju kričijo.
Surely not against the heap Does He send forth the hand, Though they have safety in its ruin.
25 Mar nisem jokal zaradi tistega, ki je bil v stiski? Mar ni moja duša žalovala za ubogim?
Did I not weep for him whose day is hard? My soul has grieved for the needy.
26 Ko sem gledal za dobrim, potem je prišlo k meni zlo. Ko pa sem pričakoval svetlobo, je prišla tema.
When I expected good, then comes evil, And I wait for light, and darkness comes.
27 Moja notranjost vre in ne počiva. Dnevi stiske so me ovirali.
My bowels have boiled, and have not ceased, Days of affliction have gone before me.
28 Odšel sem žalujoč brez sonca. Vstal sem in klical v skupnosti.
I have gone mourning without the sun, I have risen, I cry in an assembly.
29 Brat sem zmajem in družabnik sovam.
I have been a brother to dragons, And a companion to daughters of the ostrich.
30 Moja koža na meni je črna in moje kosti gorijo zaradi vročine.
My skin has been black on me, And my bone has burned from heat,
31 Tudi moja harfa je obrnjena v žalovanje in moja piščal v glas tistih, ki jokajo.
And my harp becomes mourning, And my pipe the sound of weeping.”

< Job 30 >