< Job 3 >

1 Po tem je Job odprl svoja usta in preklel svoj dan.
Después de esto Job abrió su boca y maldijo su día.
2 Job je spregovoril in rekel:
Y Job habló:
3 »Naj izgine dan, na katerega sem bil rojen in noč, v kateri je bilo rečeno: ›Tukaj je spočet fantek.‹
Perezca el día cuando nací y la noche cuando se dijo: Un varón fue concebido.
4 Naj bo ta dan tema. Naj ga Bog od zgoraj ne upošteva niti naj svetloba ne sije nad njim.
Sea aquel día oscuridad. No pregunte ʼElohim desde lo alto por él, ni claridad lo ilumine.
5 Naj ga tema in smrtna senca omadežujeta. Naj oblak prebiva nad njim. Naj ga straši črnina dneva.
Que la oscuridad y las tinieblas reclamen [ese día] para ellas, repose sobre él una nube, llénelo de terror la calina del día.
6 Glede tiste noči naj se je polasti tema. Naj ta ne bo pridružena dnevom leta, naj ta ne pride v število mesecev.
Que la oscuridad se apodere de aquella noche. No se cuente entre los días del año ni aparezca en el número de los meses.
7 Glej, naj bo ta noč osamljena, naj noben radosten glas ne pride vanjo.
Sea esa noche estéril y los gritos de júbilo no penetren en ella.
8 Naj jo prekolnejo tisti, ki preklinjajo dan, ki so pripravljeni dvigniti svoje žalovanje.
Maldíganla los que maldicen en el día, los que se aprestan a excitar al cocodrilo.
9 Naj bodo zvezde njene polteme temne; naj oprezujejo za svetlobo, toda nimajo nobene niti naj ne zagledajo jutranjega svitanja,
Oscurézcanse las estrellas de su alborada. Espere la luz, y no le venga, ni contemple los destellos de la aurora,
10 ker ta ni zaprla vrat maternice moje matere niti pred mojimi očmi ni skrila bridkosti.
porque no cerró las puertas de la matriz donde yo estaba, ni escondió la miseria de mis ojos.
11 Čemu nisem umrl v maternici? Zakaj nisem izročil duha, ko sem prišel iz trebuha?
¿Por qué no morí yo en la matriz o expiré al salir del vientre?
12 Zakaj sem bil [vzet na] kolena? Ali zakaj [na] prsi, da bi sesal?
¿Por qué hallé rodillas que me acogieron y pechos que me amamantaron?
13 Kajti sedaj bi mirno ležal in bi bil tiho; spal bi. Potem bi počival
Pues ahora yacería tranquilo, dormiría y tendría descanso
14 s kralji in svetovalci zemlje, ki so zapuščene kraje gradili zase,
con reyes y consejeros de la tierra que reedificaron ruinas para ellos,
15 ali s princi, ki so imeli zlato, ki so svoje hiše napolnjevali s srebrom,
o con príncipes que tuvieron oro, que llenaron de plata sus palacios.
16 ali ne bi bil kakor prezgodnji porod, kakor otročiči, ki nikoli niso videli svetlobe.
¡Oh! ¿Por qué no fui escondido como aborto, como los fetos que nunca ven la luz?
17 Tam zlobni odnehajo od nadlegovanja in tam bodo izmučeni pri počitku.
Allí dejan de perturbar los perversos. Allí descansan los de agotadas fuerzas.
18 Tam jetniki počivajo skupaj. Oni ne poslušajo glasu zatiralca.
Allí también los cautivos gozan del reposo, sin oír la voz del capataz.
19 Majhni in veliki so tam in služabnik je prost pred svojim gospodarjem.
Allí están el pequeño y el grande, y el esclavo está libre de su amo.
20 Zakaj je svetloba dana tistemu, ki je v bedi in življenje zagrenjenemu v duši,
¿Por qué se da luz al desdichado, y vida a los de ánimo amargado,
21 ki hrepeni po smrti, toda ta ne prihaja in koplje za njo bolj kakor za skritimi zakladi,
a los que ansían la muerte y no les llega aunque la busquen más que tesoros escondidos,
22 ki se silno razveseljujejo in so veseli, ko lahko najdejo grob?
a los que se alegran grandemente, y se regocijan cuando hallan la tumba,
23 Zakaj je svetloba dana možu, čigar pot je skrita in katerega je Bog ogradil?
al hombre para quien su camino está oculto, y a quien ʼElohim tiene acorralado?
24 Kajti moje vzdihovanje prihaja preden jem in moja rjovenja so izlita ven kakor vode.
Porque en lugar de mi pan viene mi suspiro, y mis gemidos corren como aguas,
25 Kajti stvar, ki sem se je silno bal, je prišla nadme in to, česar sem se bal, je prišlo k meni.
porque me cayó lo que temía y el terror que tenía me aconteció.
26 Nisem bil na varnem niti nisem imel počitka niti nisem bil tiho, vendar je težava prišla.«
¡No tengo paz, ni tranquilidad, ni reposo, sino me vino turbación!

< Job 3 >