Job 29
1 Poleg tega je Job nadaljeval svojo prispodobo in rekel:
UJobe wasebuya ephakamisa isaga sakhe wathi:
2 »Oh, da bi bil kakor v preteklih mesecih, kakor v dneh, ko me je Bog varoval,
Kungathi ngabe nginjengenyangeni zamandulo, njengensukwini uNkulunkulu angigcine ngazo,
3 ko je njegova sveča svetila nad mojo glavo in ko sem z njegovo svetlobo hodil skozi temo,
lapho isibane sakhe sakhanya phezu kwekhanda lami; ngahamba emnyameni ngokukhanya kwakhe!
4 kakor sem bil v dneh svoje mladosti, ko je bila Božja skrivnost na mojem šotoru,
Njengoba nganginjalo ensukwini zokuvuthwa kwami, lapho iseluleko sikaNkulunkulu sasiphezu kwethente lami,
5 ko je bil Vsemogočni še z menoj, ko so bili moji otroci okoli mene,
lapho uSomandla wayeseselami, labantwana bami bengiphahlile,
6 ko sem svoje korake umival z maslom in mi je skala izlivala reke olja,
lapho ngagezisa izinyathelo zami ngolaza, ledwala langithululela imifula yamafutha!
7 ko sem šel ven k velikim vratom skozi mesto, ko sem svoj sedež pripravil na ulici!
Lapho ngaphuma ngaya esangweni ngidabula umuzi, ngalungisa isihlalo sami emdangeni;
8 Mladeniči so me videli in se skrili in ostareli so se vzdignili in stali.
amajaha angibona, acatsha; lamaxhegu asukuma ema;
9 Princi so zadržali govorjenje in na svoja usta položili svojo roko.
iziphathamandla zayekela ukukhuluma, zabeka isandla phezu komlomo wazo;
10 Plemiči so molčali in njihov jezik se je prilepil na nebo njihovih ust.
ilizwi labakhulu lacatsha, lolimi lwabo lwanamathela elwangeni lwabo.
11 Ko me je uho zaslišalo, potem me je blagoslovilo in ko me je oko zagledalo, mi je dalo pričevanje,
Lapho indlebe isizwa yangibusisa, lelihlo libona langifakazela,
12 ker sem osvobodil reveža, ki je jokal in osirotelega in tistega, ki ni imel nikogar, da mu pomaga.
ngoba ngakhulula umyanga okhalayo, lentandane, longelamsizi.
13 Blagoslov tistega, ki je bil pripravljen, da umre, je prišel nadme. Vdovinemu srcu sem storil, da prepeva od radosti.
Isibusiso sobhubhayo sehlele phezu kwami, njalo ngenza inhliziyo yomfelokazi ihlabele ngentokozo.
14 Nadel sem si pravičnost in ta me je oblekla. Moja sodba je bila kakor svečano oblačilo in diadem.
Ngembatha ukulunga, kwangembesa; isahlulelo sami saba njengesembatho lomqhele.
15 Bil sem oči slepemu in stopala hromemu.
Ngangingamehlo koyisiphofu, ngangizinyawo kusiqhuli.
16 Bil sem oče revnemu in zadevo, ki je nisem poznal, sem preiskal.
Nganginguyise wabayanga, lendaba engingayaziyo ngayihlolisisa.
17 Zlomil sem čeljusti zlobnemu in izpulil plen iz njegovih zob.
Ngasengisephula umhlathi womubi, ngamenza alahle impango emazinyweni akhe.
18 Potem sem rekel: ›Umrl bom v svojem gnezdu in svoje dneve bom pomnožil kakor pesek.‹
Ngasengisithi: Ngizaphela lesidleke sami, ngandise insuku njengetshebetshebe.
19 Moja korenina je bila razprostrta pri vodah in rosa je vso noč ležala na moji mladiki.
Impande zami zinabele emanzini, lamazolo alale ubusuku ogatsheni lwami.
20 Moja slava je bila sveža v meni in moj lok je bil obnovljen v moji roki.
Udumo lwami lutsha kimi, ledandili lami laguquka esandleni sami.
21 Možje so mi prisluhnili, čakali in molčali ob mojem nasvetu.
Bangilalela, belindele, bathulela iseluleko sami.
22 Po mojih besedah niso ponovno spregovorili in moj govor je rosil nanje.
Emva kwelizwi lami kabaphendulanga, lelizwi lami lathontela phezu kwabo.
23 Name so čakali kakor na dež in svoja usta so široko odprli kakor za pozni dež.
Bangilindela njengezulu, lomlomo wabo bawukhamisela izulu lokucina.
24 Če sem se jim smejal, temu niso verjeli. Svetlobe mojega obličja niso zavrgli.
Lapho ngibahlekela, kabakholwanga, lokukhanya kobuso bami kabakuwiselanga phansi.
25 Izbral sem njihovo pot in sedel [kot] vodja in prebival kakor kralj v vojski, kakor nekdo, ki tolaži žalovalce.
Ngakhetha indlela yabo ngahlala ngiyinhloko, ngahlala njengenkosi phakathi kweviyo, njengoduduza abalilayo.
