< Job 28 >

1 Zagotovo obstaja žila za srebro in prostor za zlato, kjer ju prečiščujejo.
Ezali na esika oyo batimolaka palata, mpe na esika oyo bapetolaka wolo.
2 Železo je vzeto iz zemlje in bron je staljen iz kamna.
Ebende ewutaka na mabele, mpe libanga oyo balekisaka na moto epesaka motako.
3 On postavlja konec temi in preiskuje vso popolnost: kamne iz teme in smrtno senco.
Moto asilisaka molili, alukaka kino na se, na bisika ya se penza, libanga kati na molili oyo eleki makasi,
4 Poplava izbruhne ven, proč od prebivalca, celo vode, pozabljene od stopala. Posušene so, odtekle so proč od ljudi.
atimolaka libulu mosika ya esika oyo bato bavandaka, na bisika oyo makolo ya bato ekomaka te, mosika penza na bato, adiembelaka mosika ya bato nyonso.
5 Glede zemlje, iz nje prihaja kruh, in pod njo je obrnjeno, kakor bi bil ogenj.
Mabele epai wapi bilei ewutaka ebongwani na se na yango lokola nde moto ezikisi yango.
6 Njeni kamni so mesto za safirje in ta ima zlati prah.
Mabanga ya safiri ewutaka na mabanga makasi ya mabele, mpe putulu ya wolo ezalaka kati na mabele.
7 Je steza, ki je nobena perjad ne pozna in ki je jastrebovo oko ni videlo.
Ndeke moko te oyo eliaka misuni eyebi nzela na yango, miso ya mpongo moko te emoni yango,
8 Levji mladiči je niso pomendrali niti krut lev ni šel mimo nje.
nyama ya zamba etia nanu makolo na yango kuna te, mpe nkosi etambola nanu kuna te.
9 Svojo roko izteguje nad skalo, gore prevrača pri koreninah.
Moto abetaka loboko na ye na likolo ya libanga ya makasi mpe apikolaka ngomba longwa na misisa,
10 Reke vrezuje med skalami in njegovo oko vidi vsako dragoceno stvar.
atimolaka nzela kati na mabanga, mpe miso na ye emonaka bomengo na yango nyonso,
11 Poplave zvezuje pred poplavljanjem in stvar, ki je skrita, prinaša na svetlobo.
akawusaka mayi ya bibale mpe abimisaka na pole biloko oyo ebombama.
12 Toda kje se bo našla modrost? In kje je kraj razumevanja?
Kasi bakoki komona bwanya wapi? Mayele evandaka wapi?
13 Človek ne ve za njeno vrednost niti je ni najti v deželi živih.
Moto ayebaka motuya na yango te, pamba te bakoki komona yango te kati na mokili ya bato ya bomoi.
14 Globina pravi: ›V meni je ni.‹ Morje pravi: ›Ta ni z menoj.‹
Libulu ya mozindo elobi: « Ezali kati na ngai te; » mpe ebale monene elobi: « Ezali epai na ngai te. »
15 Ni je moč dobiti za zlato niti ne bo srebro odtehtano za njeno vrednost.
Bakoki kosomba yango te na motuya ya libanga ya wolo to na bakilo ya palata;
16 Ta ne more biti primerjana z zlatom iz Ofírja, z dragocenim oniksom ali safirjem.
bakoki te kosomba yango na wolo ya Ofiri to na mabanga ya talo ya Onikisi to mabanga ya talo ya Safiri;
17 Zlato in kristal ji ne moreta biti enaka in njena zamenjava ne bo za dragocenosti iz čistega zlata.
wolo to diama ekoki te kokokana na yango, bakoki kozwa yango te na motuya ya sani ya wolo ya kitoko.
18 Nobene omembe ne bo narejene o koralah ali o biserih, kajti cena modrosti je nad rubini.
Mayaka ya Karayi mpe ya Jasipe ezali na motuya te liboso na yango. Motuya ya bwanya eleki pawuni ya talo.
19 Topaz iz Etiopije ji ne bo enak niti ne bo ovrednotena s čistim zlatom.
Topaze ya Kushi ekoki kokokana na yango te, mpe bakoki te kosomba yango ata na wolo ya peto.
20 Od kod potem prihaja modrost? In kje je kraj razumnosti?
Boye, bwanya ewutaka wapi? Mayele evandaka wapi?
21 Videti je, da je skrita pred očmi vseh živih in prikrita pred zračno perjadjo.
Ebombami mosika na miso ya bato nyonso ya bomoi, ebombami mpe mosika na miso ya bandeke ya likolo.
22 Uničenje in smrt pravita: ›O njeni slavi sva slišala s svojimi ušesi.‹
Libebi mpe kufa elobi: « Kaka sango na yango nde ekomaki na matoyi na biso. »
23 Bog razume njeno pot in on pozna njen kraj.
Nzambe kaka nde ayebi nzela na yango, Ye nde kaka ayebi esika bwanya evandaka.
24 Kajti gleda do koncev zemlje in vidi pod celotnim nebom,
Pamba te miso na Ye emonaka kino na suka ya mokili, mpe amonaka nyonso oyo ezali na se ya Lola.
25 ko naredi težo za vetrove in vode odmerja z mero.
Tango apesaki makasi na mopepe mpe atiaki mondelo na mayi,
26 Ko je naredil odlok za dež in pot za bliskanje groma,
tango atiaki mobeko mpo na mvula mpe afungolaki nzela mpo na kake mpe mikalikali,
27 potem jo je videl in jo oznanja. Pripravlja jo, da, in razpoznava.
amonaki bwanya mpe akumisaki yango, andimaki yango mpe amekaki yango.
28 Človeku pa pravi: ›Glej, strah Gospodov, to je modrost; in oditi od zla je razumevanje.‹«
Bongo alobaki na moto: « Kotosa Nkolo, yango nde bwanya! Koboya mabe, yango nde mayele! »

< Job 28 >