Job 27

1 Poleg tega je Job nadaljeval svojo prispodobo in rekel:

2 » Kakor Bog živi, ki je odvzel mojo sodbo in Vsemogočni, ki je nadlegoval mojo dušo;

3 ves čas je moj dih v meni in Božji duh je v mojih nosnicah;

4 moje ustnice ne bodo govorile zlobnosti niti moj jezik ne bo izrekel prevare.

5 Bog ne daj, da bi vas opravičil. Dokler ne umrem, svoje neokrnjenosti ne bom odstranil od sebe.

6 Svojo pravičnost trdno držim in je ne bom izpustil. Moje srce me ne bo grajalo, tako dolgo, dokler živim.

7 Naj bo moj sovražnik kakor zlobnež in kdor se dviguje zoper mene kakor nepravičnež.

8 Kajti kaj je upanje hinavca, čeprav on pleni, medtem ko Bog odvzema njegovo dušo?

9 Mar bo Bog slišal njegov jok, ko nadenj pride stiska?

10 Mar se bo razveseljeval v Vsemogočnem? Mar bo vedno klical k Bogu?

11 Učil te bom z Božjo roko. Tega, kar je z Vsemogočnim, ne bom prikrival.

12 Glejte, vi vsi ste to videli, zakaj ste potem vsi skupaj tako prazni?

13 To je delež zlobnega moža z Bogom in dediščina zatiralcev, ki jo bodo prejeli od Vsemogočnega.

14 Če bodo njegovi otroci pomnoženi, je to za meč in njegovo potomstvo ne bo nasičeno s kruhom.

15 Tisti, ki preostanejo od njega, bodo pokopani v smrt in njegove vdove ne bodo jokale.

16 Čeprav kopiči srebra kakor prahu in si pripravlja oblačila kakor iz ila,

17 to lahko pripravlja, toda pravični si bo to nadel in nedolžni bo razdelil srebro.

18 Svojo hišo gradi kakor molj in kakor šotor, ki ga postavlja čuvaj.

19 Bogataš se bo ulegel, toda ne bo zbran, odpira svoje oči in ga ni.

20 Strahote ga zgrabijo kakor vode, vihar ga ukrade v noči.

21 Vzhodnik ga odnaša proč in on odhaja; kakor vihar ga vrže iz njegovega kraja.

22 Kajti Bog bo vrgel nanj in ne bo prizanesel, želel bo pobegniti iz njegove roke.

23 Ljudje bodo s svojimi rokami ploskali nad njim in ga izžvižgali iz njegovega kraja.