Job 24
1 Zakaj, videč, da časi niso skriti pred Vsemogočnim, tisti, ki ga ne poznajo, vidijo njegove dni?
Ab Omnipotente non sunt abscondita tempora: qui autem noverunt eum, ignorant dies illius.
2 Nekateri odstranjujejo mejnike, na silo odvedejo trope in se hranijo z njimi.
Alii terminos transtulerunt, diripuerunt greges, et paverunt eos.
3 Odvedli so osla osirotelemu, vdovinega vola so vzeli za jamstvo.
Asinum pupillorum abegerunt, et abstulerunt pro pignore bovem viduæ.
4 Pomoči potrebnega odvrnejo iz poti. Revni na zemlji se skupaj skrivajo.
Subverterunt pauperum viam, et oppresserunt pariter mansuetos terræ.
5 Glej, kakor divji osli v puščavi gredo naprej k svojemu delu; ob zori se dvigajo za plenom. Divjina zanje in za njihove otroke obrodi hrano.
Alii quasi onagri in deserto egrediuntur ad opus suum: vigilantes ad prædam, præparant panem liberis.
6 Žanjejo vsak svoje žito na polju, in zbirajo trgatev zlobnih.
Agrum non suum demetunt: et vineam eius, quem vi oppresserint, vindemiant.
7 Nagim povzročajo, da prenočujejo brez oblačil, da v mrazu nimajo nobenega pokrivala.
Nudos dimittunt homines, indumenta tollentes, quibus non est operimentum in frigore:
8 Mokri so od nalivov z gora in se oklepajo skale v želji po zatočišču.
Quos imbres montium rigant: et non habentes velamen, amplexantur lapides.
9 Siroto trgajo od prsi in jemljejo jamstvo revnemu.
Vim fecerunt deprædantes pupillos, et vulgum pauperem spoliaverunt.
10 Povzročajo mu, da hodi nag, brez obleke in jemljejo snop pred lačnim,
Nudis et incedentibus absque vestitu, et esurientibus tulerunt spicas.
11 ki dela olje znotraj njihovih zidov in mendra njihove vinske stiskalnice in trpi žejo.
Inter acervos eorum meridiati sunt, qui calcatis torcularibus sitiunt.
12 Iz mesta stokajo ljudje in duša ranjenega vpije, vendar Bog nanje ne polaga nespametnosti.
De civitatibus fecerunt viros gemere, et anima vulneratorum clamavit, et Deus inultum abire non patitur.
13 Oni so izmed tistih, ki se upirajo svetlobi. Ne poznajo njenih poti niti ne ostajajo na njenih stezah.
Ipsi fuerunt rebelles lumini, nescierunt vias eius, nec reversi sunt per semitas eius.
14 Morilec vstaja s svetlobo, ubija uboge in pomoči potrebne in v noči je kakor tat.
Mane primo consurgit homicida, interficit egenum et pauperem: per noctem vero erit quasi fur.
15 Tudi oko zakonolomca čaka na mrak, rekoč: ›Nobeno oko me ne bo videlo‹ in skriva svoj obraz.
Oculus adulteri observat caliginem, dicens: Non me videbit oculus: et operiet vultum suum.
16 V temi kopljejo skozi hiše, ki so si jih označili podnevi; oni ne poznajo svetlobe.
Perfodit in tenebris domos, sicut in die condixerant sibi, et ignoraverunt lucem.
17 Kajti jutro jim je celo kakor senca smrti. Če jih kdo prepozna, so v strahotah smrtne sence.
Si subito apparuerit aurora, arbitrantur umbram mortis: et sic in tenebris quasi in luce ambulant.
18 Nagel je kakor vode. Njihov delež je preklet na zemlji. Ne gleda poti v vinograde.
Levis est super faciem aquæ: maledicta sit pars eius in terra, nec ambulet per viam vinearum.
Ad nimium calorem transeat ab aquis nivium, et usque ad inferos peccatum illius. (Sheol h7585)
20 Maternica ga bo pozabila, ličinka se bo medéno hranila na njem. Ne bo se ga več spominjalo in zlobnost bo zlomljena kakor drevo.
Obliviscatur eius misericordia: dulcedo illius vermes: non sit in recordatione, sed conteratur quasi lignum infructuosum.
21 Z jalovo, ki ne rojeva, postopa hudobno in ne dela dobrega vdovi.
Pavit enim sterilem, quæ non parit, et viduæ bene non fecit.
22 S svojo močjo priteguje tudi mogočne. On vstaja in noben človek ni prepričan v življenje.
Detraxit fortes in fortitudine sua: et cum steterit, non credet vitæ suæ.
23 Čeprav mu je dano, da bi bil na varnem, kjer počiva, so vendar njegove oči na njihovih poteh.
Dedit ei Deus locum pœnitentiæ, et ille abutitur eo in superbiam: oculi autem eius sunt in viis illius.
24 Povišani so za malo časa, toda izginejo in so ponižani. Vzeti so iz poti kakor vsi drugi in odsekani kakor vrhovi žitnega klasja.
Elevati sunt ad modicum, et non subsistent, et humiliabuntur sicut omnia, et auferentur, et sicut summitates spicarum conterentur.
25 Če ne bi bilo to sedaj tako, kdo me bo naredil za lažnivca in moj govor naredil brez vrednosti?«
Quod si non est ita, quis me potest arguere esse mentitum, et ponere ante Deum verba mea?
