< Job 23 >
1 Potem je Job odgovoril in rekel:
2 »Celó do danes je moja pritožba grenka, moj udarec je težji kakor moje stokanje.
3 Oh, da bi vedel, kje ga lahko najdem! Da bi lahko prišel celó k njegovemu sedežu!
4 Svojo zadevo bi razporedil pred njim in svoja usta zapolnil z argumenti.
5 Poznal bi besede, ki bi mi jih odgovoril in razumel kaj bi mi rekel.
6 Mar bo navajal dokaze zoper mene s svojo veliko močjo? Ne, temveč bi vame položil moč.
7 Tam se lahko pravični prereka z njim; tako bi bil na veke osvobojen pred svojim sodnikom.
8 Glej, grem naprej, toda ni ga tam; in nazaj, toda ne morem ga zaznati.
9 Na levico, kjer dela, toda ne morem ga gledati. Skrije se na desnici, da ga ne morem videti.
10 Toda pozna pot, ki se je držim. Ko me preizkuša, bom izšel kakor zlato.
11 Moje stopalo se je držalo njegovih korakov, njegove poti sem se držal in nisem skrenil.
12 Niti nisem odstopil od zapovedi njegovih ustnic. Besede iz njegovih ust sem cenil bolj kakor svojo potrebno hrano.
13 Toda on je enega mišljenja in kdo ga lahko odvrne? In kar njegova duša želi, celo to počne.
14 Kajti opravlja stvar, ki je določena zame in mnogo takšnih stvari je z njim.
15 Zato sem vznemirjen ob njegovi prisotnosti. Ko preudarim, se ga bojim.
16 Kajti Bog mehča moje srce in Vsemogočni me vznemirja,
17 ker nisem bil odsekan pred temo niti ni teme pokril pred mojim obrazom.