< Job 22 >
1 Potem je Elifáz Temánec odgovoril in rekel:
2 »Je lahko človek koristen Bogu kakor, je tisti, ki je moder, koristen samemu sebi?
3 Mar je kakršenkoli užitek za Vsemogočnega, da si ti pravičen? Ali je to zanj dobiček, da delaš svoje poti popolne?
4 Ali te bo grajal zaradi strahu pred teboj? Ali bo vstopil s teboj na sodbo?
5 Mar ni tvoja zlobnost velika? In tvoje krivičnosti neskončne?
6 Kajti zaman si vzel jamstvo od svojega brata in nagim slekel njihova oblačila.
7 Nisi dal vode izmučenemu, da pije in pred lačnim si zadržal kruh.
8 Toda kar se tiče mogočnega človeka. Imel je deželo in častitljiv človek je prebival v njej.
9 Vdove si odposlal prazne in lakti osirotelih so bili zlomljeni.
10 Zato so zanke naokoli tebe in nenaden strah te nadleguje,
11 ali tema, ki je ne moreš videti in pokriva te obilje vodá.
12 Mar ni Bog na nebeški višavi? Glej višino zvezd, kako visoko so!
13 In ti praviš: ›Kako Bog vé? Mar lahko sodi skozi temen oblak?‹
14 Debeli oblaki so mu pokrivalo, da ne vidi in on hodi v nebeškem krogu.
15 Si označil staro pot, ki so jo pomendrali zlobneži?
16 Ki so bili posekani izven časa, katerih temelj je bil preplavljen s poplavo;
17 ki so Bogu rekli: ›Odidi od nas.‹ Kaj lahko stori zanje Vsemogočni?
18 Vendar je njihove hiše napolnil z dobrimi stvarmi, toda nasvet zlobnega je daleč od mene.
19 Pravični to vidijo in so veseli in nedolžni se jim smejijo do norčevanja,
20 [rekoč]: »Glej, naše imetje ni uničeno, toda njihov ostanek použiva ogenj.«
21 Seznani se torej z njim in bodi miren in tako bo k tebi prišlo dobro.
22 Sprejmi, prosim te, postavo iz njegovih ust in njegove besede položi v svoje srce.
23 Če se vrneš k Vsemogočnemu, boš izgrajen, krivičnost boš odstranil daleč od svojih šotorov.
24 Potem boš kopičil zlato kakor prah in ofírsko zlato kakor kamne iz potokov.
25 Da, Vsemogočni bo tvoja obramba in imel boš obilico srebra.
26 Kajti takrat boš imel svoje zadovoljstvo v Vsemogočnem in svoj obraz boš dvignil k Bogu.
27 Svojo molitev boš naredil k njemu in on te bo slišal in izpolnil boš svoje zaobljube.
28 Ti boš tudi odredil stvar in ta ti bo utrjena in svetloba bo sijala nad tvojimi potmi.
29 Kadar so možje ponižani, potem boš rekel: › Tam je povzdigovanje, ‹ in on bo rešil ponižno osebo.
30 Osvobodil bo otok nedolžnega in ta je osvobojen s čistostjo tvojih rok.«