< Job 21 >
1 Toda Job je odgovoril in rekel:
2 »Marljivo prisluhnite mojemu govoru in to naj bodo vaše tolažbe.
3 Pustite mi, da lahko govorim in potem, ko bom govoril, zasmehujte.
4 Kar se mene tiče ali je moja pritožba proti človeku? In če bi bilo tako, zakaj naj potem moj duh ne bi bil nemiren?
5 Poglejte me in bodite osupli in svojo roko položite na svoja usta.
6 Celo kadar se spomnim, sem prestrašen in trepetanje se oprijemlje mojega mesa.
7 Zakaj zlobni živijo, postanejo stari in so mogočni v moči?
8 Njihovo seme je z njimi utrjeno v njihovem pogledu in njihovo potomstvo pred njihovimi očmi.
9 Njihove hiše so varne pred strahom niti nad njimi ni Božje palice.
10 Njihov bik plodi in ne odpove; njihova krava povrže in ne zavrže svojega teleta.
11 Svoje malčke pošiljajo kakor trop in njihovi otroci plešejo.
12 Vzamejo tamburin in harfo in se veselijo ob zvoku piščali.
13 Svoje dni preživijo v obilju in v trenutku gredo dol v grob. (Sheol )
14 Zato Bogu rečejo: ›Odidi od nas, kajti mi ne želimo spoznanja tvojih poti.
15 Kaj je Vsemogočni, da bi mu služili? In kakšno korist bi imeli, če molimo k njemu?‹
16 Glej, njihovo dobro ni v njihovi roki; nasvet zlobnega je daleč od mene.
17 Kako pogosto je sveča zlobnih ugasnjena! In kako pogosto nanje prihaja njihovo uničenje! Bog v svoji jezi deli bridkosti.
18 So kakor strnišče pred vetrom in kakor pleve, ki jih vihar odnaša proč.
19 Bog kopiči njegovo krivičnost za njegove otroke. Nagrajuje ga in on bo to vedel.
20 Njegove oči bodo videle njegovo uničenje in pil bo od besa Vsemogočnega.
21 Kajti kakšen užitek ima on v njegovi hiši za njim, ko je število njegovih mesecev na sredi prekinjeno?
22 Mar bo kdorkoli Boga učil spoznanja? Ker on sodi tiste, ki so visoko.
23 Nekdo umre v svoji polni moči, v celoti spokojen in tiho.
24 Njegove prsi so polne mleka in njegove kosti so navlažene z mozgom.
25 Drugi pa umira v grenkobi svoje duše in nikoli ne jé z užitkom.
26 Podobno se bodo ulegli v prah in ličinke jih bodo pokrile.
27 Glej, poznam vaše misli in naklepe, ki ste jih krivično domišljali zoper mene.
28 Kajti pravite: »Kje je prinčeva hiša? Kje so bivališča zlobnih?
29 Mar jih niste prosili, da gredo po poti? Ali poznate njihove simbole,
30 da je zlobni prihranjen za dan uničenja? Privedeni bodo k dnevu besa.
31 Kdo bo njegovo pot oznanil njegovemu obrazu? Kdo mu bo poplačal, kar je storil?
32 Vendar bo priveden h grobu in ostal bo v gomili.
33 Grude iz doline mu bodo sladke in vsak človek bo priveden za njim, kakor so tam brezštevilni pred njim.
34 Kako me potem zaman tolažite, glede na to, da v vaših odgovorih ostaja neresnica?«
