Job 17

1 Moj dih je pokvarjen, moji dnevi so izumrli, zame so pripravljeni grobovi.

Spiritus meus attenuabitur, dies mei breviabuntur, et solum mihi superest sepulchrum.

2 Mar niso tukaj z menoj zasmehovalci? Mar moje oko ne vztraja v njihovem izzivanju?

Non peccavi, et in amaritudinibus moratur oculus meus.

3 Sedaj se ulezi, postavi me v poroštvo s seboj. Kdo je ta, ki bo udaril roki z menoj?

Libera me Dominue, et pone me iuxta te, et cuiusvis manus pugnet contra me.

4 Kajti njihovo srce si skril pred razumevanjem, zato jih ne boš povišal.

Cor eorum longe fecisti a disciplina, propterea non exaltabuntur.

5 Kdor svojim prijateljem govori prilizovanja, bodo pešale celo oči njegovih otrok.

Prædam pollicetur sociis, et oculi filiorum eius deficient.

6 Naredil me je tudi za tarčo posmeha med ljudstvom in poprej sem bil kakor bobnič.

Posuit me quasi in proverbium vulgi, et exemplum sum coram eis.

7 Tudi moje oko je zatemnjeno zaradi bridkosti in vsi moji udi so kakor senca.

Caligavit ab indignatione oculus meus, et membra mea quasi in nihilum redacta sunt.

8 Pošteni možje bodo osupli ob tem in nedolžni se bo razvnel zoper hinavca.

Stupebunt iusti super hoc, et innocens contra hypocritam suscitabitur.

9 Tudi pravični se bo držal svoje poti, kdor pa ima čiste roke, bo močnejši in močnejši.

Et tenebit iustus viam suam, et mundis manibus addet fortitudinem.

10 Toda kar se tiče vas vseh, ali se vrnete in torej greste, kajti med vami ne morem najti enega modrega moža.

Igitur omnes vos convertimini, et venite, et non inveniam in vobis ullum sapientem.

11 Moji dnevi so minili, moji nameni so zlomljeni, celó misli mojega srca.

Dies mei transierunt, cogitationes meæ dissipatæ sunt, torquentes cor meum:

12 Noč spreminjajo v dan, svetloba je kratka zaradi teme.

Noctem verterunt in diem, et rursum post tenebras spero lucem.

13 Če čakam, je moja hiša grob; svojo posteljo sem postlal v temi. (Sheol h7585)

Si sustinuero, infernus domus mea est, et in tenebris stravi lectulum meum. (Sheol h7585)

14 Trohnenju sem rekel: ›Ti si moj oče, ‹ ličinki: › Ti si moja mati in moja sestra.‹

Putredini dixi: Pater meus es, mater mea, et soror mea, vermibus.

15 Kje je sedaj moje upanje? Glede mojega upanja, kdo ga bo videl?

Ubi est ergo nunc præstolatio mea, et patientiam meam quis considerat?

16 Šli bodo dol k zapahom jame, ko je naš skupni počitek v prahu.« (Sheol h7585)

In profundissimum infernum descendent omnia mea: putasne saltem ibi erit requies mihi? (Sheol h7585)