Job 15

1 Potem je odgovoril Elifáz Temánec in rekel:

2 »Mar naj moder človek izreka prazno znanje in svoj trebuh napolnjuje z vzhodnikom?

3 Mar naj razpravlja z nekoristnim govorjenjem? Ali z govori, s katerimi ne more storiti ničesar dobrega?

4 Da, ti zametuješ strah in zadržuješ molitev pred Bogom.

5 Kajti tvoja usta izrekajo tvojo krivičnost in ti izbiraš jezik prebrisanega.

6 Tvoja lastna usta te obsojajo in ne jaz. Da, tvoje lastne ustnice pričujejo zoper tebe.

7 Mar si ti prvi človek, ki je bil rojen? Ali si bil narejen pred hribi?

8 Mar si slišal Božjo skrivnost? In ali sebi zadržuješ modrost?

9 Kaj ti veš, kar mi ne vemo? Kaj razumeš, česar ni v nas?

10 Z nami so sivolasi in zelo stari možje, precej starejši od tvojega očeta.

11 Ali so Božje tolažbe zate majhne? Je s teboj kakršnakoli skrita stvar?

12 Zakaj te tvoje srce odnaša? In ob čem tvoje oči mežikajo,

13 da svojega duha obračaš zoper Boga in takšnim besedam dopuščaš iziti iz svojih ust?

14 Kaj je človek, da bi bil čist? In ta, ki je rojen iz ženske, da bi bil pravičen?

15 Glej, zaupanja ne polaga v svoje svete. Da, nebo ni čisto v njegovem pogledu.

16 Kako mnogo bolj gnusen in umazan je človek, ki pije krivičnost kakor vodo?

17 Pokazal ti bom, poslušaj me. To, kar sem videl, bom oznanil.

18 To, kar so modri možje povedali od svojih očetov in tega niso skrili,

19 katerim samim je bila dana zemlja in noben tujec ni šel med njimi.

20 Zloben človek se muči z bolečino vse svoje dni in število let je skrito zatiralcu.

21 Grozen zvok je v njegovih ušesih. V uspevanju bo nadenj prišel uničevalec.

22 Ne verjame, da se bo vrnil iz teme in meč čaka nanj.

23 Naokoli tava za kruhom, rekoč: ›Kje je?‹ Ve, da je ob njegovi roki pripravljen dan teme.

24 Stiska in tesnoba ga bosta preplašili. Prevladali bosta zoper njega kakor kralj, pripravljen na bitko.

25 Kajti svojo roko izteguje zoper Boga in se krepi zoper Vsemogočnega.

26 On steče nadenj, celó na njegov vrat, na debele izbokline njegovih ščitov,

27 ker svoj obraz pokriva s svojo mastnostjo in na svojih ledjih nabira sloje tolšče.

28 Prebiva v zapuščenih mestih in hišah, ki jih noben človek ne naseljuje, ki so pripravljene, da postanejo ruševine.

29 Ne bo bogat, niti se ne bo njegovo imetje nadaljevalo, niti svoje popolnosti na zemlji ne bo podaljšal.

30 Iz teme ne bo odšel. Plamen bo posušil njegove mladike in z dihom svojih ust bo odšel proč.

31 Kdor je zaveden naj ne zaupa v ničnost, kajti ničnost bo njegovo povračilo.

32 Dovršeno bo pred njegovim časom in njegova veja ne bo zelena.

33 Svoje nezrelo grozdje bo otresel kakor trta in svoj cvet bo odvrgel kakor oljka.

34 Kajti skupnost hinavcev bo zapuščena in ogenj bo použil šotore podkupovanja.

35 Spočenjajo vragolijo in rodijo ničnost in njihov trebuh pripravlja prevaro.«