Job 14

1 Človek, ki je rojen iz ženske, je malo-dneven in poln težav,

“Kut nukewa isusla tuh munas ac tia ku in sifacna. Moul lasr nukewa fototo ac sessesla ke mwe ongoiya.

2 poganja kakor cvet in je odtrgan, odleti tudi kakor senca in ne nadaljuje.

Kut kapak na sa na in uli oana ros uh; Ac kut wanginla oana lul uh.

3 Mar odpiraš svoje oči nad takšnim in me s seboj vodiš na sodbo?

O God, ya kom ku in ngetma ac nunku ke kain mwet se nga uh, Ku eisyuyang nu in nununku?

4 Kdo lahko privede čisto stvar iz nečiste? Niti en.

Wangin ma nasnas ku in tuku Liki sie ma su arulana fohkfok oana mwet uh.

5 Ker so njegovi dnevi določeni, je število njegovih mesecev s teboj; ti si določil njegove meje, ki jih ne more prestopiti.

Lusen moul lal nuna oakwuki na meet — Aok, pisen malem ma el ac moul uh. Kom orala tari oakwuk lom, ac tia ku in ikilyukla.

6 Obrni se od njega, da lahko počiva, dokler svojega dneva ne bo dovršil kakor najemnik.

Ngetla lukel ac nimet lusrongol. Lela elan engankin moul upa se inge, el fin ku.

7 Kajti upanje je za drevo, če je posekano, da bo ponovno pognalo in da njegove nežne veje ne bodo odnehale.

“Oasr finsrak ke soko sak ma pakpuki tari — Mweyen ac ku in sifil srunak ac moul.

8 Čeprav se njegova korenina v zemlji postara in njegov štor umre v zemlji,

Okah uh finne matuoh, Ac srua uh misa infohk uh,

9 vendar preko vonja vode vzbrsti in požene veje kakor rastlina.

Fin oasr kof pusralla na ac sifilpa kapak oana soko sak fusr.

10 Toda človek umre in obleži. Da, človek izroči duha in kje je?

A mwet se fin misa, na fuka? Ke el misa uh, pa na ingan saflaiyal.

11 Kakor vode izhlapevajo iz morja in se poplava izsušuje in posuši,

“Oana sie lulu su paola, Ac soko infacl su tila soror,

12 tako se človek uleže in ne vstane. Dokler ne bo več neba, se ne bodo prebudili niti ne bodo dvignjeni iz svojega spanja.

Ouinge mwet uh ac misa, ac tia sifil moulyak. Nwe ke pacl se kusrao ac fah wanginla, elos fah tia ngutalik; Ku mukuila liki motul lalos.

13 Oh, da bi me hotel skriti v grob, da bi me varoval na skrivnem, dokler tvoj bes ne mine, da bi mi določil določeni čas in me spomnil! (Sheol h7585)

“Nga ke kom in wikinyula in facl sin mwet misa; Lela in wikinyukla nga nwe ke na kasrkusrak lom uh wanginla, Ac kom oakiya sie pacl an in esamyu. (Sheol h7585)

14 Če človek umre, mar bo ponovno živel? Vse dni svojega določenega časa bom čakal, dokler ne pride moja sprememba.

Ku mwet se fin misa, ya el ku in sifil moulyak? Tusruktu, nga ac soano in oasr pacl wo se, Ke pacl koluk se inge ac wanginla.

15 Klical boš in jaz ti bom odgovoril; imel boš željo po delu svojih rok.

Na kom fah pang ac nga ac topuk kom, Ac kom fah insewowo keik, su ma orekla lun poum.

16 Kajti sedaj šteješ moje korake. Mar ne paziš nad mojim grehom?

Na kom fah karingin fahluk nukewa luk, A kom fah tia oakla ma koluk luk.

17 Moj prestopek je zapečaten v mošnji in ti zašiješ mojo krivičnost.

Kom ac fah nunak munas kac, ac mulkunla ma inge; Kom ac fah eela ma sufal nukewa ma nga orala.

18 Zagotovo padajoča gora pride v nič in skala je odstranjena iz svojega kraja.

“Sie pacl eol uh ac mokukla, Ac fulu uh ac mokleyukla.

19 Vode brusijo kamne. Ti izpiraš stvari, ki rastejo ven iz zemeljskega prahu in ti uničuješ upanje človeka.

Kof uh ac fah kangla eot uh, Ac af upa ac fah pahtkakunla fohkon acn uh; Ouinge kom fah kunausla finsrak lun mwet uh ke moul lalos.

20 Na veke prevladuješ zoper njega in on premine. Spreminjaš njegovo obličje in ga pošiljaš proč.

Kom kunausla ku lun sie mwet ac lusulla ma pahtpat; Ac mutal irelik in misa lal.

21 Njegovi sinovi so prišli v čast in on tega ne ve. Ponižani so, toda tega ne zaznava o njih.

Wen natul uh ac fah sunakinyuk, a el ac tia ku in etu, Ke ac akmwekinyeyukla tulik natul, ac tia pac akkalemyeyuk nu sel.

22 Toda njegovo meso na njem bo imelo bolečino in njegova duša znotraj njega bo žalovala.«

El ac pula na ngal lun manol, Ac asor lun nunak lal mukena.”