< Job 13 >

1 Glej, moje oko je vse to videlo, moje uho je to slišalo in razumelo.
“Behold, my eye has seen all, My ear has heard, and it attends to it.
2 Kar veste vi, isto vem tudi jaz. Nisem slabši od vas.
According to your knowledge I have known—also I. I am not more fallen than you.
3 Zagotovo bi govoril Vsemogočnemu in želim si, da bi razpravljal z Bogom.
Yet I speak for the Mighty One, And I delight to argue for God.
4 Toda vi ste ponarejevalci laži, vi vsi ste zdravniki brez vrednosti.
And yet, you [are] forgers of falsehood, Physicians of nothing—all of you,
5 Oh, da bi vsi skupaj molčali! To bi bila vaša modrost.
O that you would keep perfectly silent, And it would be to you for wisdom.
6 Poslušajte torej moje zagovarjanje in prisluhnite prošnjam mojih ustnic.
Please hear my argument, And attend to the pleadings of my lips,
7 Mar boste zlobno govorili za Boga? In varljivo govorili zanj?
Do you speak perverseness for God? And do you speak deceit for Him?
8 Mar boste sprejeli njegovo osebo? Mar se boste potegovali za Boga?
Do you accept His face, if you strive for God?
9 Ali je dobro, da bi vas on preiskal? Ali kakor en človek zasmehuje drugega ali tako vi zasmehujete njega?
Is [it] good that He searches you, If, as one mocks at a man, you mock at Him?
10 Zagotovo vas bo grajal, če naskrivaj sprejemate osebe.
He surely reproves you, if you accept faces in secret.
11 Mar vas ne bo njegova odličnost prestrašila? In njegova groza padla na vas?
Does His excellence not terrify you? And His dread fall on you?
12 Vaši spomini so podobni pepelu, vaša telesa ilovnatim telesom.
Your remembrances [are] allegories of ashes, For high places of clay [are] your heights.
13 Molčite, pustite me samega, da lahko govorim in naj pride name kar hoče.
Keep silent from me, and I speak, And pass over me what will.
14 Čemu jemljem svoje meso v svoje zobe in svoje življenje polagam v svojo roko?
Why do I take my flesh in my teeth? And my soul put in my hand?
15 Čeprav me ubije, bom jaz vendar zaupal vanj; toda svoje lastne poti bom ohranil pred njim.
Behold, He slays me—I do not wait! Only, I argue my ways to His face.
16 On bo tudi rešitev moje duše, kajti hinavec ne bo prišel predenj.
Also—He [is] to me for salvation, For the profane do not come before Him.
17 Marljivo prisluhnite mojemu govoru in moji izjavi s svojimi ušesi.
Hear my word diligently, And my declaration with your ears.
18 Glejte torej, zapovedal sem svojo stvar; vem, da bom opravičen.
Now behold, I have set the cause in order, I have known that I am righteous.
19 Kdo je tisti, ki se bo pravdal z menoj? Kajti sedaj, če zadržim svoj jezik, bom izročil duha.
Who [is] he that strives with me? For now I keep silent and gasp.
20 Samo ne storite mi dveh stvari, potem se ne bom skril pred teboj.
Only two things, O God, do with me, Then I am not hidden from Your face:
21 Umakni svojo roko daleč od mene in naj me tvoja groza ne stori prestrašenega.
Put Your hand far off from me, And do not let Your terror terrify me.
22 Potem kliči in jaz ti bom odgovoril. Ali naj jaz govorim in ti mi odgovori.
And You call, and I answer, Or—I speak, and You answer me.
23 Kako številne so moje krivičnosti in grehi? Naredi mi, da spoznam svoj prestopek in svoj greh.
How many iniquities and sins do I have? Let me know my transgression and my sin.
24 Zakaj skrivaš svoj obraz in me šteješ za svojega sovražnika?
Why do You hide Your face? And reckon me for an enemy to You?
25 Hočeš zlomiti list, gnan sem ter tja? Hočeš zasledovati suho strnišče?
Do You terrify a leaf driven away? And do You pursue the dry stubble?
26 Kajti zoper mene pišeš grenke stvari in me delaš, da posedujem krivičnosti svoje mladosti.
For You write bitter things against me, And cause me to possess iniquities of my youth,
27 Moja stopala polagaš v klade in ozko gledaš na vse moje steze. Odtis postavljaš na pete mojih stopal.
And you put my feet in the stocks, And observe all my paths—You set a print on the roots of my feet,
28 In on, kakor razpadajoča stvar, požira kakor obleko, ki je pojedena od molja.
And he, as a rotten thing, wears away, A moth has consumed him as a garment.”

< Job 13 >