Job 12
1 Job je odgovoril in rekel:
Respondens autem Job, dixit:
2 »Brez dvoma ste vi samo ljudje in modrost bo umrla z vami.
[Ergo vos estis soli homines, et vobiscum morietur sapientia?
3 Toda jaz imam razumevanje prav tako kakor vi. Nisem slabši od vas. Da, kdo ne pozna takšnih stvari, kakor so te?
Et mihi est cor sicut et vobis, nec inferior vestri sum; quis enim hæc quæ nostis ignorat?
4 Jaz sem kakor nekdo, zasmehovan od svojega bližnjega, ki kliče k Bogu in ta mu odgovarja. Pravičen človek je zasmehovan do norčevanja.
Qui deridetur ab amico suo, sicut ego, invocabit Deum, et exaudiet eum: deridetur enim justi simplicitas.
5 Kdor je pripravljen, da zdrsne s svojimi stopali, je kakor svetilka, prezirana v mislih tistega, ki je ohol.
Lampas contempta apud cogitationes divitum parata ad tempus statutum.
6 Šotori roparjev uspevajo in tisti, ki izzivajo Boga, so varni; v katerih roko Bog obilno prinaša.
Abundant tabernacula prædonum, et audacter provocant Deum, cum ipse dederit omnia in manus eorum.
7 Toda vprašaj sedaj živali in te bodo poučile in perjad neba in ti bodo povedale.
Nimirum interroga jumenta, et docebunt te; et volatilia cæli, et indicabunt tibi.
8 Ali govori zemlji in te bo poučila in morske ribe ti bodo oznanile.
Loquere terræ, et respondebit tibi, et narrabunt pisces maris.
9 Kdo v vsem tem ne spoznava, da je to naredila Gospodova roka?
Quis ignorat quod omnia hæc manus Domini fecerit?
10 V čigar roki je duša vsake žive stvari in dih vsega človeštva.
In cujus manu anima omnis viventis, et spiritus universæ carnis hominis.
11 Mar uho ne preizkuša besed? In usta ne okusijo njegove hrane?
Nonne auris verba dijudicat? et fauces comedentis, saporem?
12 S starcem je modrost, in v dolžini dni razumnost.
In antiquis est sapientia, et in multo tempore prudentia.
13 Z njim je modrost in moč, on ima nasvet in razumevanje.
Apud ipsum est sapientia et fortitudo; ipse habet consilium et intelligentiam.
14 Glej, on poruši in to ne more biti ponovno zgrajeno. On zapre človeka in ne more biti odpiranja.
Si destruxerit, nemo est qui ædificet; si incluserit hominem, nullus est qui aperiat.
15 Glej, on zadržuje vode in se posušijo. On jih prav tako pošilja ven in razrijejo zemljo.
Si continuerit aquas, omnia siccabuntur; et si emiserit eas, subvertent terram.
16 Z njim je moč in modrost; prevarani in slepar sta njegova.
Apud ipsum est fortitudo et sapientia; ipse novit et decipientem, et eum qui decipitur.
17 Svetovalce odvede oplenjene in sodnike dela bedake.
Adducit consiliarios in stultum finem, et judices in stuporem.
18 Kraljem razvezuje vez in njihova ledja opasuje s pasom.
Balteum regum dissolvit, et præcingit fune renes eorum.
19 Prince odvede oplenjene in podira močne.
Ducit sacerdotes inglorios, et optimates supplantat:
20 Odstranja govor zanesljivih in odvzema razumnost ostarelih.
commutans labium veracium, et doctrinam senum auferens.
21 Na prince izliva zaničevanje in slabi moč močnih.
Effundit despectionem super principes, eos qui oppressi fuerant relevans.
22 Odkriva globoke stvari teme in na svetlobo prinaša smrtno senco.
Qui revelat profunda de tenebris, et producit in lucem umbram mortis.
23 Povečuje narode in jih uničuje. Razširja narode in jih ponovno vodi v suženjstvo.
Qui multiplicat gentes, et perdit eas, et subversas in integrum restituit.
24 Odvzema srce vodjem ljudstva zemlje in jim povzroča, da tavajo v divjini, kjer ni poti.
Qui immutat cor principum populi terræ, et decipit eos ut frustra incedant per invium:
25 Tipajo v temi brez svetlobe in on jim povzroča, da se opotekajo kakor pijan človek.
palpabunt quasi in tenebris, et non in luce, et errare eos faciet quasi ebrios.]
