< Job 11 >
1 Potem je odgovoril Cofár Naámčan in rekel:
2 »Mar ne bo množica besed odgovorjena? Mar naj bo mož, poln govora, opravičen?
3 Mar naj tvoje laži naredijo možem, da molčijo? In ko zasmehuješ, ali te noben človek ne bo osramotil?
4 Kajti rekel si: ›Moj nauk je čist in jaz sem čist v tvojih očeh.‹
5 Toda oh, da bi Bog spregovoril in zoper tebe odprl svoje ustnice
6 in da bi ti pokazal skrivnosti modrosti, da so dvojne temu kar je! Vedi torej, da Bog od tebe terja manj, kakor zasluži tvoja krivičnost.
7 Mar lahko z iskanjem najdeš Boga? Mar lahko do popolnosti spoznaš Vsemogočnega?
8 To je tako visoko kakor nebo. Kaj lahko storiš? Globlje kakor pekel. Kaj lahko spoznaš? (Sheol )
9 Njegova mera je daljša kakor zemlja in širša kakor morje.
10 Če odseka in zapre, ali zbere skupaj, kdo ga potem lahko ovira?
11 Kajti pozna praznoglave ljudi. Tudi zlobnost vidi. Mar ne bo potem tega preudaril?
12 Kajti praznoglav človek bi bil moder, čeprav bi bil človek rojen kakor žrebe divjega osla.
13 Če pripraviš svoje srce in svoje roke iztegneš k njemu,
14 če je krivičnost v tvoji roki, jo odloži daleč proč in naj zlobnost ne prebiva v tvojih šotorih.
15 Kajti potem boš povzdignil svoj obraz brez madeža. Da, neomajen boš in se ne boš bal,
16 ker boš pozabil svojo bedo in se je boš spominjal kakor vode, ki tečejo mimo,
17 in tvoja starost bo jasnejša kakor opoldan; svetil boš naprej, ti boš kakor jutro.
18 Ti boš varen, ker je upanje. Da, kopal boš okoli sebe in svoj počitek si boš vzel v varnosti.
19 Tudi ulegel se boš in nihče te ne bo strašil. Da, mnogi te bodo obžalovali.
20 Toda oči zlobnih bodo odpovedale in ne bodo pobegnili in njihovo upanje bo kakor izročitev duha.«
