Jeremija 8
1 »Ob tistem času, « govori Gospod, »bodo prinesli iz njihovih grobov kosti Judovega kralja, kosti njegovih princev, kosti duhovnikov, kosti prerokov in kosti prebivalcev [prestolnice] Jeruzalem
Hina Gode da eno amane sia: i, “Amo esoha, ilia da hina bagade, eagene ouligisu dunu, gobele salasu dunu, balofede dunu amola dunu eno musa: Yelusaleme ganodini esalu, amo ilia gasa ilia uli dogoiga sali amo hagamu.
2 in raztrosili jih bodo pred soncem, luno in vso vojsko neba, ki so jih ljubili, ki so jim služili, za katerimi so hodili, ki so jih iskali in ki so jih oboževali; ne bodo zbrane niti pokopane, le-te bodo za gnoj na obličju zemlje.
Ilia gasa da bu mae uli dogole, be iga defele, osoboga afagogole dialebe ba: mu. Ilia da eso amola oubi amola gasumuni ilia midadi afagogole dialebe ba: mu. Bai amo dunu da eso amola oubi amola gasumuni amoma asigisu, amola ilima hawa: hamosu amola ilima adole ba: su amola nodone sia: ne gadosu.
3 Ves preostanek tistih, ki ostanejo od te zlobne družine, ki ostanejo v vseh krajih, kamor sem jih pognal, bodo raje izbrali smrt kakor življenje, « govori Gospod nad bojevniki.
Amola amo wadela: i fi ilia dunu da mae bogole esalebe ba: sea, da fifi asi gala amoga Na da ili afagogoi, amo ganodini esalumu. Be ilia da baligili da: i dioiba: le, ilia da bogomusa: hanaiwane ba: mu. Na, Hina Gode Bagadedafa, da sia: i dagoi.”
4 Poleg tega jim boš rekel: ›Tako govori Gospod: ›Ali bodo padli in ne vstali? Ali se bo obrnil proč in ne vrnil?
Hina Gode da nama Yuda fi ilima alofele sia: ma: ne sia: i, “Dunu da dafasea, e da bu wa: legadosala: ? E da bu wa: legadosa! Dunu da logo giadofasea, e da bu sinidigisala: ? Dafawane! E da bu sinidigisa!
5 Zakaj je potem to ljudstvo iz [prestolnice] Jeruzalem zdrknilo nazaj z neprestanim odpadom? Trdno se držijo prevare, zavračajo, da bi se vrnili.
Amaiba: le, Na fi dunu! Dilia da abuliba: le Na yolesili, bu hame sinidigisala: ? Dilia da dilia loboga hamoi ‘gode’ gasawane gagulaligisa, be Nama bu sinidigimu higasa.
6 Prisluhnil sem in slišal, toda niso pravilno govorili. Noben človek se ni pokesal od svoje zlobnosti, rekoč: ›Kaj sem storil?‹ Vsak se je obrnil k svoji smeri, kakor konj hiti v bitko.
Na da dilia sia: noga: le nabasu. Be dilia da ogogoi. Dilia huluane da wadela: le hamoi, be dunu afae da gogosiabeba: le, hame sinidigisa. Dunu afae da ‘Na da adi wadela: i hamoi?’ hame adole ba: su. Dunu huluane afae afae da hi hanaiga, hosi da gegemusa: hehenasu defele, hehenasa.
7 Da, štorklja na nebu pozna svoje določene čase, grlica, žerjav in lastovka obeležujejo čas svojega prihajanja, toda moje ljudstvo ne pozna Gospodove sodbe.
‘Sidoge’ sio da ea sinidigisu eso noga: le dawa: ‘Dafe’ amola diogonabu amola ‘dalasie’ sio huluane da ilia ga masunu eso noga: le dawa: Be Na fi dunu! Dilia da sema amoga Na da dili ouligimusa: dawa: , amo dilia hame dawa:
8 Kako pravite: ›Modri smo in z nami je Gospodova postava?‹ Glej, zagotovo jo je on naredil zaman, pisalo pisarjev je zaman.
Dilia da habodane, dilia da asigi dawa: su bagade gala amola Na sema huluane noga: le dawa: , amane sia: sala: ? Ba: ma: i! Ogogosu sema dedesu dunu da Na sema amo afadenei dagoi.
9 Modri možje so osramočeni, zaprepadeni in ujeti. Glej, zavrnili so Gospodovo besedo in kakšna modrost je v njih?
Dilia bagade asigi dawa: su dunu da gogosiasu lai dagoi. Ilia da ededenagia: i. Amola ilia da fedege agoane sani ganodini sa: i dagoi. Ilia da Na sia: yolesi dagoiba: le, hame dawa: su dunu agoai ba: sa.
10 Zato bom njihove žene dal drugim in njihova polja tistim, ki jih bodo podedovali. Kajti vsak, od najmanjšega celo do največjega, se nagiba k pohlepu, od preroka celo do duhovnika, vsak postopa napačno.
Amaiba: le, Na da ilia soge amola ilia uda amo eno dunuma imunu. Dunu huluane, bagade amola fonobahadi, da muni ogogole lamusa: hanai gala. Balofede dunu amola gobele salasu dunu da dunu eno ilima ogogole muni laha.
11 Kajti površno so ozdravili rano hčere mojega ljudstva, rekoč: ›Mir, mir, ‹ ko tam ni miru.
Na fi dunu da bagadewane fafa: ginisi dagoi. Be ouligisu dunu da amo fa: gi fonobahadidafa agoane ba: sa. ‘Hou huluane da defea!’ ilia da sia: sa. Be hou huluane da defea hame.
12 Mar so bili osramočeni, ko so zagrešili ogabnost? Ne, sploh niso bili osramočeni niti niso mogli zardeti. Zato bodo padli med tistimi, ki padajo. V času njihovega obiskanja bodo vrženi dol, ‹ govori Gospod.
Na fi dunu! Dilia da amo wadela: idafa hou hamobeba: le, gogosiabela: ? Hame mabu! Dilia da hamedafa gogosia: i. Dilia da gogosiane dialuma fili dasu hame dawa: Amaiba: le, dilia da eno dunu ilia dafasu defele dafamu. Na da dilima se iasea, dilia da wadela: lesili, hamedafa ba: mu. Na, Hina Gode, da sia: i dagoi.
13 ›Zagotovo jih bom použil, ‹ govori Gospod: › tam ne bo grozdja na trti niti fig na figovem drevesu in list bo ovenel; in stvari, ki sem jim jih dal, bodo šle proč od njih.‹«
Dunu da ea ha: i manu faisia, gagadosa, amo defele Na da Na fi dunu gagadomusa: dawa: iou. Be ilia da waini efe fage hame gala, amola figi ifa fage hame gala, agoai ba: sa. Lubi huluane amola da bioi dagoi. Amaiba: le, ga fi dunu ilia soge lama: ne, Na da logo doasi dagoi.”
14 Zakaj mirno sedimo? Zberite se in dajmo, vstopimo v obrambna mesta in tam bodimo tiho, kajti Gospod, naš Bog, nas je položil v molk in nam dal za piti vodo iz žolča, ker smo grešili zoper Gospoda.
Gode Ea fi dunu da amane adole ba: sa, “Ninia abuliba: le udigili fi esalabala? Hadiga! Ninia da gasa bagade gagili moilai bai bagadega hobeale, amogai bogomu da defea. Ninia Hina Gode da nini bogoma: ne ilegei dagoi. Ninia da Ema wadela: le hamoiba: le, E da wadela: i medosu hano ninia da: gima: ne, ninima i dagoi.
15 Iskali smo mir, toda nič dobrega ni prišlo, in na čas zdravja, pa glej težava!
Ninia da olofosu hou amola uhinisisu hou amo da misunu hanai galu. Be beda: su fawane doaga: i.
16 »Prhanje njihovih konj je bilo slišati od Dana. Celotna zemlja je trepetala ob zvoku rezgetanja njegovih močnih, kajti prišli so in požrli deželo in vse, kar je v njej; mesto in tiste, ki prebivajo v njem.
Ninia ha lai da Da: ne moilai bai bagade amo ganodini esalebe. Ninia da ilia hosi gogosu sia: naba. Ilia hosiga gona: bega: soge huluane da fofogosa. Ninia ha lai da ninia moilai amola liligi huluane amo ganodini diala amola ninia fi dunu huluane amo wadela: musa: misi dagoi.”
17 Kajti glejte, jaz bom med vas poslal kače, strupene kače, ki ne bodo očarane in te vas bodo pikale, « govori Gospod.
Hina Gode da amane sia: sa, “Dawa: ma: i! Na da wadela: i defo hano sania dilima asula ahoa. Ilia da dili gasomanu amola dilia da dawa: hou amoga ilia logo hedofamu hamedei ba: mu.”
18 Ko bi se želel tolažiti zoper bridkost, je moje srce oslabelo v meni.
Na da: i diosu da uhimu hame gala. Na da na dogoga oloi bagade.
19 Glej, glas vpitja hčere mojega ljudstva zaradi tistih, ki prebivajo v daljni deželi: › Mar ni Gospoda na Sionu? Ali ni njen kralj v njej?‹ Zakaj so me do jeze dražili s svojimi rezanimi podobami in s tujimi ničevostmi?
Nabima! Soge huluane amo ganodini, na da na fi dunu dinanebe naba. Ilia da amane disa, “Hina Gode da Saione amo ganodini hame esalabala? Saione Hina Bagade da Ea moilai yolesili, hame esalabala?” Hina Gode, ilia Hina Bagadedafa, da ilima bu adole iaha, “Dilia da abuliba: le Na ougima: ne, dilia loboga hamoi ‘gode’ agoaila ilima nodone sia: ne gadobela: ? Amola dilia hamedei ogogosu ga fi ‘gode’ ilima begudubala: ?”
20 Žetev je mimo, poletje je končano, mi pa nismo rešeni.
Na fi dunu da amane disa, “Gia: i eso da asi dagoi, amola faisu eso da dagoi. Be ninia da hame gaga: i agoane ba: sa.”
21 Zaradi zloma hčere mojega ljudstva sem zlomljen, črn sem, osuplost se me je polastila.
Na dogo da goudai dagoi. Bai na fi dunu da goudai dagoi. Na da dinana. Na da baligili da: i dioidafa.
22 Mar ni balzama v Gileádu, ali tam ni nobenega zdravnika? Zakaj potem zdravje hčere mojega ljudstva ni povrnjeno?
Gilia: de soge ganodini da manoma hame ganabela: ? Gala! Manoma ouligisu dunu da hame esalabala? Esala! Amaiba: le, na fi dunu da abuliba: le uhinisisu hou hame ba: bela: ?
