Jeremija 25

1 Beseda, ki je prišla Jeremiju glede vsega Judovega ljudstva, v četrtem letu Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, kar je bilo prvo leto babilonskega kralja Nebukadnezarja,

Babylon siangpahrang Nebuchadnezzar angraeng ah ohhaih saningto haih, Josiah capa Judah siangpahrang Jehoiakim angraenghaih saning palito haih naah, Judah kaminawk boih kawng pongah Jeremiah khaeah lok to angzoh,

2 ki jo je prerok Jeremija govoril vsemu Judovemu ljudstvu in vsem prebivalcem Jeruzalema, rekoč:

to pongah tahmaa Jeremiah mah Judah kaminawk boih hoi Jerusalem ah kaom kaminawk boih khaeah;

3 »Od trinajstega leta Jošíja, Amónovega sina, Judovega kralja, celo do današnjega dne, to je triindvajsetega leta, je prišla k meni Gospodova beseda in govoril sem vam, vzdigujoč se zgodaj in govoril; toda niste prisluhnili.

Judah siangpahrang Amon capa Josiah angraenghaih saning hathlai thumto nathuem hoi vaihni ni khoek to, saning pumphae thumto thung, Angraeng ih lok kai khaeah angzoh, to lok to khawnthaw ah kang thawk moe, kang thuih o boeh, toe na tahngai o ai.

4 Gospod je pošiljal k vam vse svoje služabnike preroke, vzdigujoč jih zgodaj in jih pošiljal; toda niste prisluhnil niti nagnili svojega ušesa, da bi prisluhnili.

Angraeng loe khawnthaw ah angthawk moe, a tamna tahmaanawk to nangcae khaeah ang patoeh; toe lok na tahngai pae o ai, thaih han ih naa doeh na patueng o ai.

5 Rekli so: ›Sedaj se ponovno obrnite, vsakdo iz svoje zle poti in od hudobije svojih dejanj in prebivajte v deželi, ki jo je Gospod dal vam in vašim očetom na veke vekov,

Nihcae mah, nangcae boih, vaihi na caeh o ih kasae loklam hoiah na sak o ih kasae hmuennawk hoiah amlaem oh ah loe, Angraeng mah nangmacae khae hoi nam panawk khaeah dungzan ah paek ih prae thungah om oh;

6 in ne hodite za drugimi bogovi, da jim služite in da jih obožujete in ne dražite me do jeze z deli svojih rok, in vam ne bom storil nobene škode.‹

kalah sithawnawk hnukah bang o hmah, a tok doeh sah pae o hmah, bok doeh bok o hmah; na ban hoiah sak ih hmuennawk hoiah kai palung na phui o sak hmah, to tih nahaeloe nganbawh kana kang paek o mak ai, tiah ang thuih o.

7 Vendar mi niste prisluhnili, ‹ govori Gospod; ›da bi me lahko dražili do jeze z deli svojih rok v svojo lastno škodo.‹

Toe ka lok na tahngai o ai, nam ro o hanah, nangmacae ban hoi sak ih hmuen hoiah palung nang phui o sak, tiah Angraeng mah thuih.

8 Zato tako govori Gospod nad bojevniki: ›Ker niste poslušali mojih besed,

To pongah misatuh kaminawk ih Angraeng mah, Ka lok na tahngai o ai pongah,

9 glejte, poslal bom in vzel vse družine iz severa, ‹ govori Gospod ›in babilonskega kralja Nebukadnezarja, mojega služabnika in privedel jih bom zoper to deželo in zoper njene prebivalce in zoper vse te narode naokoli in popolnoma jih bom uničil in jih naredil osuplost in posmeh in neprestana opustošenja.

khenah, aluek bang ih kaminawk boih hoi ka tamna Babylon siangpahrang Nebuchadnezzar to ka kawk moe, hae prae hoi a thungah kaom kaminawk boih, hae kami taengah kaom kaminawk to laksak boih hanah ka patoeh han; anih mah nihcae to amrosak tih, nihcae to dawnraisak tih, hanghaih hoiah dungzan ah kang hmatsak zuep han.

10 Poleg tega bom od njih odvzel glas smeha in glas veselja, glas ženina in glas neveste, zvok mlinskih kamnov in svetlobo sveče.

Nihcae khae hoi anghoehaih lok, oephaih lok, zu la kami ih lok, sava sah kami ih lok, cang kaehhaih lok hoi hmaithawk paanghaih to ka lak pae ving han boeh.

11 In ta celotna dežela bo opustošenje in osuplost; in ti narodi bodo sedemdeset let služili babilonskemu kralju.

Hae prae boih loe pong sut ueloe, dawnraihaih hoiah om o tih; hae kaminawk mah Babylon siangpahrang ih tok to saning qui sarihto thung sah pae o tih, tiah thuih.

12 Ko pa se dopolni sedemdeset let, se bo zgodilo, da bom kaznoval babilonskega kralja in ta narod, ‹ govori Gospod, ›zaradi njihove krivičnosti in deželo Kaldejcev in naredil jo bom za neprestana opustošenja.

Toe saning qui sarihto koep pacoengah loe, hae kaminawk nuiah sakpazae ih hmuen pongah, Babylon siangpahrang hoi anih ih kaminawk to ka thuitaek moe, dungzan khoek to ka pongsak han, tiah Angraeng mah thuih.

13 Nad to deželo bom privedel vse svoje besede, ki sem jih proglasil zoper njo, celó vse, kar je zapisano v tej knjigi, ki jo je Jeremija prerokoval zoper vse narode.

Kaimah ka thuih ih nihcae misatukhaih loknawk boih, hae cabu thungah tahmaa Jeremiah mah tarik moe, thuih ih prae kaminawk misatukhaih loknawk to hae prae thungah ka phaksak boih han.

14 Kajti tudi številni narodi in veliki kralji izmed njih jim bodo služili. Poplačal jim bom glede na njihova dejanja in glede na dela njihovih lastnih rok.‹«

Babylon kaminawk loe pop parai, kalen parai kalah acaeng siangpahrangnawk ih misong ah om o tih; a sak o ih hmuen baktih, ban mah sak ih hmuen baktih toengah, nihcae nuiah ka sak pathok han, tiah thuih.

15 Kajti tako mi govori Gospod, Izraelov Bog: »Vzemi vinsko čašo te razjarjenosti pri moji roki in vsem narodom, h katerim te pošiljam, povzroči, da jo pijejo.

Hae ka ban pong ih palungphuihaih misurtui boengloeng hae la ah loe, naek han kang patoeh ih prae kaminawk boih to, naesak ah.

16 Pili bodo in bodo omajani in zmešani zaradi meča, ki ga bom poslal mednje.‹«

Nihcae salakah sumsen to ka patoeh han boeh pongah, nihcae mah naek o naah paqui o ueloe, amthu o boih tih, tiah Israel Angraeng Sithaw mah ang thuih.

17 Potem sem vzel čašo pri Gospodovi roki in vsem narodom, h katerim me je Gospod poslal, sem dal, da pijejo:

To pacoengah Angraeng ban pong ih boengloeng to ka lak moe, Angraeng mah kai khaeah patoeh ih prae kaminawk to ka naeksak boih:

18 namreč Jeruzalemu in Judovim mestom, njihovim kraljem in njihovim princem, da jih naredim za opustošenje, osuplost, posmeh in prekletstvo; kakor je to ta dan;

ka naeksak ih kaminawk loe Jerusalem hoi Judah vangpuinawk hoiah kamtong, vaihniah kaom hmuen baktiah, Judah siangpahrangnawk hoi ukkung angraengnawk loe palungsethaih, dawnraihaih, paciip paaahaih, tangoenghaih hoiah ohsak;

19 faraonu, egiptovskemu kralju, njegovim služabnikom, njegovim princem in vsemu njegovemu ljudstvu;

to pacoengah Izip siangpahrang Faro hoi a tamnanawk, anih ih angraengnawk hoi anih ih kaminawk boih;

20 vsemu pomešanemu ljudstvu in vsem kraljem dežele Uc, vsem kraljem dežele Filistejcev, Aškelónu, Gazi, Ekrónu, preostanku iz Ašdóda,

to ah kaom congca kaminawk boih; Uz prae ih siangpahrangnawk boih; Philistin prae ih siangpahrangnawk boih, Ashkelon, Gaza, Ekron hoi Ashdod ih kanghmat kaminawk,

21 Edómu, Moábu in Amónovim sinovom,

Edom, Moab hoi Ammon kaminawk,

22 vsem tirskim kraljem, vsem sidónskim kraljem in kraljem otokov, ki so onstran morja,

Tura hoi Sidon ih siangpahrangnawk boih; tuipui thung ih prae ukkung siangpahrangnawk boih,

23 Dedánu, Temáju, Buzu in vsem, ki so na skrajnih vogalih

Dedan, Tema, Buz hoi kangthla koek ahmuen ah kaom kaminawk boih,

24 in vsem kraljem Arabije in vsem kraljem pomešanega ljudstva, ki prebivajo v puščavi

Arabia siangpahrangnawk boih, praezaek ah kaom congca kaminawk ih siangpahrangnawk boih,

25 in vsem kraljem v Zimríju in vsem kraljem v Elámu in vsem kraljem v Mediji

Zimri, Elam hoi Median ih siangpahrang boih,

26 in vsem kraljem na severu, daleč in blizu, enega z drugim in vsem kraljestvom sveta, ki so na obličju zemlje; in kralj Šešáha bo pil za njimi.

Maeto hoi maeto kangthla maw, kanghnai maw tih ai ah, aluek bang ih siangpahrangnawk boih; long nuiah kaom long pum ih praenawk to athum o boih; nihcae naek o pacoengah, Sheshak siangpahrang doeh nae toeng tih.

27 Zatorej jim boš rekel: »Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ›Pijte, bodite pijani, bljuvajte, padite in ne vstanite več zaradi meča, ki ga bom poslal med vas.

Nihcae khaeah, misatuh kaminawk ih Angraeng Israel Sithaw mah, Nae oh, paqui oh loe, palok oh, angthawk let han ai ah, nangcae khaeah ka patoeh han ih sumsen pongah, amtim oh, tiah thui paeh.

28 In zgodilo se bo, če odklonijo vzeti čašo iz tvoje roke, da pijejo, potem jim boš rekel: ›Tako govori Gospod nad bojevniki: ›Zagotovo boste pili.‹

Toe naek hanah na ban pong ih boengloeng lak han koeh o ai nahaeloe, nihcae khaeah, Na naek o han oh! tiah misatuh kaminawk ih Angraeng mah thuih, tiah thui pae ah.

29 Kajti, glejte, začenjam prinašati zlo na mesto, ki je imenovano z mojim imenom in ali naj bi bili vi popolnoma nekaznovani? Ne boste nekaznovani, kajti poklical bom meč nad vse prebivalce zemlje, ‹ govori Gospod nad bojevniki.

Khenah, Ka hmin hoi kawk ih vangpui nuiah amrohaih ka phaksak han, thuitaek ai ah na om o tih maw? Thuitaek ai ah na om o mak ai; long nuiah kaom kaminawk boih nuiah sumsen to ka patoeh han boeh, tiah misatuh kaminawk ih Angraeng mah thuih.

30 Zato prerokuj zoper njih vse te besede in jim reci: › Gospod bo rjovel iz višine in izustil svoj glas iz svojega svetega prebivališča; mogočno bo rjovel nad svojim prebivališčem; zavpil bo kakor tisti, ki tlači grozdje, zoper vse prebivalce zemlje.

Vaihi nihcae misa haih loknawk boih to thui paeh; nihcae khaeah, Angraeng loe hmuensang hoiah hang ueloe, a ohhaih hmuenciim hoiah lok to tacawt tih; a ohhaih ahmuen to hang thui tih, kaeh ih misurtui baktiah, long nui ih kaminawk to hang thui tih.

31 Hrup bo prišel celó do koncev zemlje, kajti Gospod ima pravdo z narodi, pravdal se bo z vsem mesom; te, ki so zlobni, bo izročil meču, ‹ govori Gospod.

Long boeng khoek to a lok to amsong tih; Angraeng mah prae kaminawk to lokcaek boih tih, kaminawk boih lokcaek tih; kasae kaminawk to sumsen hoi hum hanah paek tih, tiah Angraeng mah thuih.

32 Tako govori Gospod nad bojevniki: ›Glej, zlo bo šlo naprej od naroda do naroda in od zemeljskih obal se bo dvignil velik vrtinčast veter.

Misatuh kaminawk ih Angraeng mah, Khenah, prae maeto hoi maeto ah amrohaih angcen tih; long boenghaih ahmuen hoiah kamhae takhi to song tih boeh, tiah thuih.

33 Umorjeni od Gospoda bodo na ta dan od enega konca zemlje do drugega konca zemlje. Ne bodo objokovani niti zbrani niti pokopani; za gnoj bodo na tleh.

To naah Angraeng mah hum ih kaminawk loe, long boenghaih maeto hoi kalah maeto bang khoek to om tih; nihcae to qah o haih mak ai, la o mak ai, aphum doeh aphum o mak ai; maiphu baktiah ni long ah om o tih.

34 Tulite pastirji in jokajte; valjajte se v pepelu vodje tropa, kajti dnevi vašega klanja in vaših razpršenosti so dovršeni; padli boste kakor prijetna posoda.

Nangcae tuutoep kaminawk, qah oh loe, hang oh; kalen koek tuu zaehoikungnawk, long ah maiphu angnok oh loe asawt oh; nangcae humhaih atue hoi ampraek phanghaih atue to phak boeh; nangcae loe atho kana laom baktiah na krah o tih.

35 Pastirji ne bodo imeli nobene poti, da bežijo niti glavni od tropa, da pobegnejo.

Tuutoep kaminawk loe cawnhaih ahmuen tawn o mak ai, kalen koek tuutoep kaminawk doeh loih o mak ai.

36 Slišati bo glas vpitja pastirjev in tuljenje vodje tropa, kajti Gospod je oplenil njihov pašnik.

Angraeng mah nihcae prathaih ahmuen to phraek pae pongah, tuutoep kaminawk hoi kalen koek tuu zaehoikungnawk ih hanghaih lok to thaih o tih.

37 Miroljubna prebivališča so posekana zaradi Gospodove krute jeze.

Kanung parai Angraeng palungphuihaih pongah, kamongah ohhaih ahmuen to phraek o boeh.

38 Zapustil je svoje skrivališče kakor lev, kajti njihova dežela je zapuščena zaradi okrutnosti zatiralca in zaradi njegove krute jeze.‹«

Kaipui mah a ohhaih ahmuen to caehtaak baktih toengah, anih mah a ohhaih ahmuen to caehtaak boeh; kana parai ah pacaekthlaek ih kami hoi kanung parai anih palungphuihaih pongah prae loe pong sut boeh.