< Jeremija 12 >
1 Pravičen si ti, oh Gospod, ko se pravdam s teboj, vendar mi pusti govoriti s teboj o tvojih sodbah: »Zakaj pot zlobnih uspeva? Zakaj so srečni vsi tisti, ki postopajo zelo zahrbtno?«
Namah taengla kang rhoe vaengah BOEIPA namah tah na dueng coeng. Tedae laitloeknah te namah taengah ka thui koinih balae tih halang rhoek kah longpuei tah thaihtak tih hnukpoh rhoek loh a hnukpoh boeih khaw a dingsuek?
2 Zasadil si jih, da, zakoreninili so se, rastejo, da, prinašajo sad. Blizu si v njihovih ustih in daleč od njihovih notranjosti.
Amih te na phung tih a yung a hlak dongah a thaih cuen. A ka nen tah na yoei uh dae a kuel lamloh hla coeng.
3 Toda ti, oh Gospod, me poznaš, videl si me in preizkusil si moje srce do tebe. Potegni jih ven kakor ovce za klanje in jih pripravi za dan klanja.
Tedae BOEIPA namah loh kai nan ming. Kai he nan hmuh tih ka lungbuei khaw na noem coeng. Amih te maeh la namah taengah boiva bangla bawt lamtah ngawnnah khohnin kah ham rhoe laeh.
4 Doklej bo dežela žalovala in zelišča vsakega polja venela zaradi zlobnosti tistih, ki prebivajo v njej? Živali so použite in ptice, ker so rekli: »Ne bo videl našega zadnjega konca.«
Diklai he me hil nim a nguekcoi vetih khohmuen boeih kah baelhing a rhae ve. A khuikah khosa rhoek kah boethae dongah rhamsa neh vaa te a khoengvoep tih, “Kaimih kah hmailong he khui pawh,” a ti uh.
5 »Če si tekel s pešci in če so te utrudili, kako lahko potem tekmuješ s konji? In če so te utrudili v deželi miru, v kateri zaupaš, kako boš potem storil v naraščanju Jordana?
Rhalkap neh na yong vaengah pataeng na ngak atah metlamlae te marhang taengah na sai eh? Ngaimong kho ah pataeng na palyal atah metlamlae Jordan kah mingthennah khuiah na saii eh?
6 Kajti celo tvoji bratje in hiša tvojega očeta, celo oni so zahrbtno postopali s teboj; da, za teboj so poklicali množico. Ne verjemi jim, čeprav ti govorijo lepe besede.
Amih na manuca neh na pa imkhui long pataeng nang taengah hnukpok uh coeng. Amih te nang taengah khuk pang uh tih nang kah na then te thui uh cakhaw amih te tangnah boeh.
7 Zapustil sem svojo hišo, zavrgel svojo dediščino, srčno ljubljeno svoje duše sem predal v roko njenih sovražnikov.
Ka im te ka hnoo vetih ka rho te ka phap ni. Ka hinglu pumting te a thunkha kut ah ka tloeng ni.
8 Moja dediščina mi je kakor lev v gozdu; ta vpije proti meni, zatorej sem jo zasovražil.
Kamah taengah ka rho la om dae kai taengah duup kah sathueng bangla a ol neh ha thoeng. Te dongah ni anih te ka hmuhuet.
9 Moja dediščina mi je kakor lisasta ptica, ptice naokoli so zoper njo. Pridite, zberite se vse ve zveri polja, pridite žret.
Ka taengkah ka rho he rhikrhek vatlung nim oe? A taengkah vatlung kilkoel nim oe? Cet uh, kohong mulhing boeih coi lamtah caak hamla lo.
10 Mnogo pastirjev je uničilo moj vinograd, moj delež so pomendrali pod stopalom, moj prijeten delež so naredili zapuščeno divjino.
Aka dawn rhoek loh ka misurdum muep a phae tih ka hmakhuen te a suntlae uh. Ka hmakhuen sahnaih te khosoek khopong la a khueh uh.
11 Naredili so jo zapuščeno in zapuščena je žalovala k meni; celotna dežela je zapuščena, ker si noben človek tega ne jemlje k srcu.
Khopong la a khueh vaengah kamah taengah nguekcoi uh. Diklai pum he a dingrhak la pong coeng tih lungbuei ah aka dueh hlang khaw om pawh.
12 Plenilci so skozi divjino prišli na vse visoke kraje, kajti Gospodov meč bo požiral od enega konca dežele celo do drugega konca dežele; nobeno meso ne bo imelo miru.
Aka rhoelrhak ham te khosoek kah caphoei cuk boeih soah ha pawk coeng. BOEIPA kah cunghang tah diklai khobawt lamloh diklai khobawt duela a hlap tih pumsa boeih tah a ngaimong pawh.
13 Sejali so pšenico, toda želi bodo trnje; položili so se v bolečino, toda ne bo jim koristilo. Sram jih bo tvojih poplačil, zaradi krute Gospodove jeze.«
Cang a tuh dae hling la a ah uh dongah a kha uh akhaw hoeikhang uh pawh. BOEIPA kah thintoek thinsa lamloh na cangvuei khaw yak coeng.
14 Tako govori Gospod zoper vse moje hudobne sosede, ki se dotikajo dediščine, za katero sem svojemu ljudstvu Izraelu dal, da jo podeduje: »Glej, izruval jih bom iz njihove dežele in Judovo hišo bom izruval izmed njih.
Kamah pilnam Israel taengah ka phaeng rho dongah aka moi uh ka imben boethae boeih ham ni BOEIPA loh a thui tangkhuet. Kai loh amih te a khohmuen dong lamloh ka phuk tih Judah imkhui te amih lakli lamloh ka phuk.
15 Potem ko jih bom izruval, se bo zgodilo, da se bom vrnil in imel sočutje z njimi in jih bom ponovno privedel, vsakega človeka k njegovi dediščini in vsakega človeka k njegovi deželi.
Tedae ka phuk hnukah amih te ka mael thil vetih amih ka haidam khaw om bitni. A rho taeng neh a diklai la rhip rhip ka mael sak ni.
16 In zgodilo se bo, če se bodo marljivo učili poti mojega ljudstva, da bodo prisegali pri mojem imenu: › Gospod živi, ‹ kakor so oni učili moje ljudstvo, da prisega pri Báalu, potem bodo pozidani v sredi mojega ljudstva.
A tue a pha atah Baal lamloh toemngam ham ka pilnam a tukkil uh bangla mulhing BOEIPA kamah ming neh toemngam ham ka pilnam longpuei te a tukkil rhoela a tukkil ni. Ka pilnam lakli ah tlingtlawn uh ni.
17 Toda če ne bodo ubogali, bom popolnoma izruval in uničil ta narod, « govori Gospod.
Tedae a hnatun uh pawt atah namtom te phuk tih milh sak ham ka phuk van ni. He tah BOEIPA kah olphong ni.