Izaija 4

1 Na ta dan bo sedem žensk prijelo enega moškega, rekoč: »Jedle bomo svoj kruh in nosile svoje obleke; samo dovoli nam biti klicane po tvojem imenu, da odvzameš našo grajo.«

Pazuva iro vakadzi vanomwe vachabata murume mumwe vagoti, “Tichadya zvokudya zvedu uye tichazvitsvakira zvokufuka. Tinongoda kudanwa nezita rako bedzi. Bvisa kunyadziswa kwedu!”

2 Na tisti dan bo Gospodova mladika krasna in veličastna in sad zemlje bo odličen in ljubek za tiste, ki so pobegnili iz Izraela.

Pazuva iro, davi raJehovha richava rakanaka uye richabwinya, uye zvibereko zvenyika zvichava chidadiso nokukudzwa kwavakapunyuka muIsraeri.

3 Zgodilo se bo, da bo tisti, ki je ostal na Sionu in ki ostaja v Jeruzalemu, imenovan svet, celó vsak, kdor je zapisan med živimi v Jeruzalemu,

Vaya vakasara muZioni, navakasara muJerusarema, vachanzi vatsvene, navose vakanyorwa pakati pavapenyu muJerusarema.

4 ko bo Gospod izmil umazanijo sionskih hčera in očistil kri [prestolnice] Jeruzalem iz njene srede, z duhom sodbe in z duhom gorenja.

Jehovha achashambidza tsvina yevakadzi veZioni; achanatsa makwapa eropa kubva muJerusarema nomweya wokutonga uye nomweya womoto.

5 In Gospod bo nad vsakim prebivališčem gore Sion in nad njenimi zbori ustvaril oblak in dim podnevi in svetlikanje plamenečega ognja ponoči, kajti nad vso slavo bo obramba.

Ipapo Jehovha achasika pamusoro pegomo rose reZioni napamusoro pavose vanoungana ikoko gore routsi masikati nezhenje romoto unopfuta usiku; pamusoro pokubwinya kwose pachava nechidzitiro.

6 Tam bo šotorsko svetišče za senco podnevi pred vročino, za prostor zatočišča in za skrivališče pred viharjem in dežjem.

Chichava chifukidzo nomumvuri kubva pakupisa kwezuva, noutiziro, nenzvimbo yokuvanda kubva padutu nemvura inonaya.