Izaija 25
1 Oh Gospod, ti si moj Bog; poviševal te bom, hvalil bom tvoje ime, kajti storil si čudovite stvari; tvoji nasveti od davnine so zvestoba in resnica.
Pǝrwǝrdigar, Sǝn mening Hudayim; Mǝn Seni üstün dǝp mǝdⱨiyilǝymǝn, Mǝn Sening namingni mubarǝklǝymǝn, Qünki Sǝn karamǝt ixlarni, Sadiⱪliⱪ wǝ ⱨǝⱪiⱪǝt iqidǝ ⱪǝdimdin buyan ⱪǝlbinggǝ pükkǝnliringni bǝja kǝltürgǝnsǝn.
2 Kajti iz mesta si naredil kup; iz obrambnega mesta razvalino, da palača tujcev ni več mesto; ta ne bo nikoli zgrajena.
Qünki Sǝn xǝⱨǝrni harabilik, Ⱪǝl’ǝ-ⱪorƣanliⱪ yurtni harab, Yatlarning ordisini xǝⱨǝr bolalmas ⱪilƣansǝn, U ikkinqi ⱨǝrgiz ⱪurulmaydu.
3 Zato te bo močno ljudstvo proslavljalo in mesto strašnih narodov se te bo balo.
Xunga ⱨeliⱪi küqlük hǝlⱪ Seni uluƣlaydu, Əxǝddiy ǝllǝrning ⱨeliⱪi xǝⱨiri Sǝndin ⱪorⱪidu;
4 Kajti bil si moč revnim, moč pomoči potrebnim v njihovi tegobi, zatočišče pred viharjem, senca pred vročino, ko je udar strahovitežev kakor vihar proti zidu.
Qünki Sǝn miskinlǝrgǝ ⱪorƣan, Yoⱪsullarning dǝrdi-ⱨajitigǝ ⱪorƣan, Boranƣa dalda, Issiⱪⱪa sayǝ bolƣansǝn; Qünki ǝxǝddiylǝrning zǝrbǝ dolⱪuni tamƣa urulƣan borandǝk, Ⱪaƣjiraⱪ yǝrni basⱪan issiⱪ ⱨawadǝk boldi. Biraⱪ issiⱪ ⱨawa bulut sayisi bilǝn tosulƣandǝk, Sǝn yatlarning quⱪan-sürǝnlirini pǝsǝytisǝn; Əxǝddiylǝrning ƣǝlibǝ nahxisi pǝs ⱪilinidu.
5 Hrup tujcev boš ponižal kakor vročino na suhem kraju, celó vročino s senco oblaka; mladika strahovitežev bo ponižana.
6 Na tej gori bo Gospod nad bojevniki vsem ljudstvom pripravil praznovanje mastnih stvari, praznovanje vin na drožeh, mastnih stvari, polnih mozga, dobro prečiščenih, dolgo hranjenih vin.
Wǝ muxu taƣda samawi ⱪoxunlarning Sǝrdari bolƣan Pǝrwǝrdigar barliⱪ ⱪowmlar üqün ziyapǝt ⱪilidu — Mayliⱪ yemǝkliklǝr, Süzdürülgǝn kona xarablar, Yiliki toⱪ mayliⱪ yemǝkliklǝr, Süzdürülgǝn, yahxi saⱪlanƣan kona xarablardin bolƣan ziyapǝt bolidu;
7 Na tej gori bo uničil obličje zagrinjala, vrženega nad vsa ljudstva in zagrinjalo, ki je razprostrto nad vsemi narodi.
Wǝ U muxu taƣda ⱨǝmmǝ ⱪowmlarni yapidiƣan qümpǝrdini, Barliⱪ ǝllǝrni yapidiƣan yapⱪuqni yoⱪitidu;
8 V zmagi bo pogoltnil smrt. Gospod Bog bo obrisal solze iz vseh obrazov in sramoto svojega ljudstva bo vzel proč iz vse zemlje, kajti Gospod je to govoril.
U ɵlümni mǝnggügǝ yutup yoⱪitidu! Rǝb Pǝrwǝrdigar ⱨǝrbir yüzdiki yaxlarni sürtiwetidu; Pütkül yǝr-zemin aldida Ɵz hǝlⱪining xǝrmǝndilikini elip taxlaydu; Qünki Pǝrwǝrdigar xundaⱪ eytⱪan.
9 Na ta dan bo rečeno: »Glejte! To je naš Bog; čakali smo nanj in on nas bo rešil. To je Gospod; čakali smo nanj, veseli bomo in se razveseljevali v njegovi rešitvi duše.«
Wǝ xu künidǝ deyiliduki: — «Mana, Hudayimiz muxu, biz Uningƣa tǝlmürüp kǝlgǝn, U bizni ⱪutⱪuzidu; Mana, muxu Pǝrwǝrdigardur, biz Uningƣa tǝlmürüp kǝlgǝn, Biz xadlinip Uning nijat-ⱪutulduruxidin hursǝn bolimiz».
10 Kajti na tej gori bo počivala Gospodova roka in Moáb bo pomendran pod njim, celo kakor je slama pomendrana za gnojišče.
Qünki muxu taƣⱪa Pǝrwǝrdigarning ⱪoli ⱪonup turidu; Wǝ saman azgalda tezǝk bilǝn qǝylǝngǝndǝk, Moab Uning putliri astida qǝylinidu;
11 Svoje roke bo razširil v njihovi sredi, kakor kdor plava razširja svoje roke za plavanje. Njihov ponos bo ponižal skupaj s pleni njihovih rok.
[Moab] axu [tezǝklik] azgaldin üzüp qiⱪix üqün ⱪolini keridu, Biraⱪ uning ⱪoli qewǝr bolƣini bilǝn, [Rǝb] uning tǝkǝbburluⱪini pǝs ⱪilidu.
12 Trdnjavo visoke utrdbe tvojega obzidja bo ponižal, nizko položil in privedel k tlom, celó k prahu.
U sepilliringning egiz mudapiǝlik ⱪorƣanlirini ƣulitip, Yǝr bilǝn yǝksan ⱪilip, Topa-qangƣa aylanduridu.
