Izaija 18

1 Gorje deželi, zasenčeni s perutmi, ki je onkraj etiopskih rek,

2 ki pošilja predstavnike po morju, celo v posodah iz ločja na vodah, rekoč: »Pojdite, vi nagli poslanci, k narodu, razkropljenemu in razgaljenemu, k ljudstvu, strašnemu od njihovega začetka do zdaj; narodu razdeljenemu in pomendranemu, katerega deželo so oplenile reke!

3 Vsi vi naseljenci zemeljskega [kroga] in prebivalci na zemlji, glejte, ko dviguje zastavo na gorah in ko zatrobi na šofar, prisluhnite.

4 Kajti tako mi je rekel Gospod: ›Vzel si bom počitek in preudaril bom v svojem bivališču, kakor sončna vročina na rastlinah in kakor oblak rose v vročini žetve.

5 Kajti pred žetvijo, ko je brst popoln in kislo grozdje dozoreva v cvetu, bo z obdelovalnimi kavlji odrezal tako poganjke, kakor odvzel in odrezal mladike.

6 Skupaj bodo prepuščeni perjadi gora in zemeljskim živalim, in perjad bo na njih preživela čas žetve in vse zemeljske živali bodo prezimovale na njih.

7 V tistem času bo prineseno darilo Gospodu nad bojevniki, od ljudstva, razkropljenega in razgaljenega in od ljudstva, ki je strašno od svojega začetka do sedaj, naroda, ki je razdeljen in pomendran pod stopalom, katerega deželo so oplenile reke, do kraja imena Gospoda nad bojevniki, gore Sion.‹«