1 Mojzes 45
1 Potem se Jožef ni mogel več zadržati pred vsemi tistimi, ki so stali z njim in zaklical je: »Naredite, da vsakdo gre izpred mene.« Noben človek ni stal z njim, medtem ko se je Jožef dal spoznati svojim bratom.
Yusuf rena nala Yahuda oꞌola na, rala na noe rau-rau nda naꞌatataaꞌ sia pagau nara mata nara sa. De ana denu se dea reu, fo hela mesaꞌ ne no odꞌi-aꞌa nara. Ana nae nafadꞌe eni ia, seka.
2 Na glas je zajokal in Egipčani in faraonova hiša so slišali.
Paggau nara basa se dea reu, ma Yusuf nggae nahereꞌ, losa atahori Masir mana sia kama a deaꞌ, rena. Ma atahori mana sia maneꞌ a ume na, o rena boe.
3 Jožef je svojim bratom rekel: »Jaz sem Jožef. Ali moj oče še živi?« Bratje pa mu niso mogli odgovoriti, kajti ob njegovi prisotnosti so bili zbegani.
Basa de, Yusuf nafadꞌe relo-relo odꞌi-aꞌa nara nae, “We! Odꞌi-aꞌa re. Au ia Yusuf, hei toronoo ma. Amaꞌ feꞌe masodꞌaꞌ, to?” Odꞌi-aꞌa nara rena taꞌo naa ma, ramatau rala seli, losa nda ola-olaꞌ rala saa saꞌ boe.
4 Jožef je svojim bratom rekel: »Približajte se mi, prosim vas.« Prišli so bliže. Rekel je: »Jaz sem vaš brat Jožef, ki ste ga ste prodali v Egipt.
Boe ma Yusuf noꞌe se nae, “We! Ima deka-deka ia dei.” Ara reu deka Yusuf. Ma ana olaꞌ seluꞌ nae, “Au ia Yusuf, fo maꞌahulu na hei seo neu atahori Masir ra.
5 Zdaj torej ne bodite užaloščeni niti jezni nase, da ste me prodali sèm, kajti Bog me je poslal pred vami, da ohrani življenje.
Hei memaꞌ seo hendi au ena. Te afiꞌ mimitau, ma afiꞌ mireresi esa fee salaꞌ neu esa fai. Matetu na, Lamatualain mana no au ia uma uꞌuhuluꞌ mia hei e. Onaꞌ naa, Ana fee masodꞌaꞌ neu atahori naeꞌ huu au. Fo ara afiꞌ mate ndoes.
6 Kajti ti dve leti je bila lakota v deželi in še pet let je, v katerih ne bo niti setve niti žetve.
Ndoe-laꞌas feꞌe laoꞌ too rua ia. Feꞌe hela too lima fai. Atahori nda aꞌali rae sa, nda sela nggari sa, de nda hambu mbule-bꞌoaꞌ saa saꞌ boe.
7 Bog pa me je poslal pred vami, da vam na zemlji ohrani potomstvo in da vaša življenja reši z veliko osvoboditvijo.
No dalaꞌ fo hita nda tahineꞌ sa ia, Lamatualain no au uꞌuhuluꞌ hei. Naa fo hambu ruma mia hei ma umbu-ana mara, rasodꞌa.
8 Tako sedaj niste bili vi, ki ste me poslali sèm, temveč Bog. Naredil me je očeta faraonu in gospodarja vsej njegovi hiši in vladarja po vsej egiptovski deželi.
Matetu na, nda hei tatao ma de au sia ia sa, te Lamatualain tatao Na. Naa de au dadꞌi fetor sia Masir ia. De au dadꞌi malangga mana tao ues sia maneꞌ a ume panggat na. Nda hambu atahori lenaꞌ au sa.
9 Pohitite in pojdite gor po mojega očeta in mu recite: ›Tako govori tvoj sin Jožef: ›Bog me je naredil gospodarja vsemu Egiptu. Pridi dol k meni, ne mudi se.
De ia naa, hei baliꞌ lai-lai leo, fo mifadꞌe au oꞌola ngga ia neu amaꞌ mae, ‘Amaꞌ ana na Yusuf feꞌe masodꞌaꞌ. Ana dadꞌi atahori malangga sia Masir. Ana noꞌe amaꞌ Masir neu lai-lai.
10 Prebival boš v gošenski deželi in boš blizu mene, ti in tvoji otroci, tvojih otrok otroci in tvoji tropi, tvoje črede in vse, kar imaš
Dei fo amaꞌ leo sia Masir sia mamana esa naran Gosen, deka no e. Mamanaꞌ naa maloleꞌ ma loaꞌ. De amaꞌ bisa naꞌaboi bibꞌi lombo mara sia naa, ma basa hiek no sapi ra. Ana o noꞌe fo amaꞌ muu mo umbu-ana mara, ume isi mara, no basa hata-heto mara fo leo siaꞌ a naa.
11 in tam te bom hranil. Kajti še pet let lakote je, da ne bi ti in tvoja družina in vse, kar imaš, prišlo v revščino.‹
Mete ma amaꞌ sia Gosen, naa, ana naꞌaboi amaꞌ sia naa. Ndoe-laꞌas feꞌe too lima fai. Dei fo ana tao fo amaꞌ no bobꞌonggiꞌ mara, basa banda ra nda kuran saa saꞌ boe.’”
12 Glejte, vaše oči vidijo in oči mojega brata Benjamina, da so to moja usta, ki vam govorijo.
Yusuf nafadꞌe basa boe, ana olaꞌ fai nae, “Ia naa, hei mita ena, to? Ma ho, Benyamin, mita, to? Au ia, memaꞌ Yusuf.
13 Vi pa boste mojemu očetu povedali o vsej moji slavi v Egiptu in o vsem tem, kar ste videli in pohiteli boste in mojega očeta privedli sèm dol.«
De mifadꞌe hita ama na mae, au koasa ngga monaeꞌ sia Masir. Boe ma dui basa-bꞌasa saa fo hei mitaꞌ ia neu amaꞌ. Basa fo, mo amaꞌ lai-lai ia nema leo!”
14 Planil je na vrat svojega brata Benjamina ter zajokal in Benjamin je jokal na njegovem vratu.
Basa boe ma, ana holu odꞌi na Benyamin, de rua se nggae.
15 Poleg tega je poljubil vse svoje brate in jokal nad njimi in potem so njegovi bratje govorili z njim.
Ana o holu odꞌi-aꞌa nara, de idꞌu se esa-esaꞌ. Dei de, ara feꞌe ola-olaꞌ ro e.
16 Njegova slava je bila slišana v faraonovi hiši, rekoč: »Prišli so Jožefovi bratje.« In to je dobro ugajalo faraonu in njegovim služabnikom.
Basa naa ma, maneꞌ a no basa pagau nara rena Yusuf odꞌi-aꞌa nara rema, de basa se ramahoꞌo.
17 Faraon je rekel Jožefu: »Reci svojim bratom: ›To storite. Natovorite svoje živali in pojdite in pridite v kánaansko deželo.
De maneꞌ a olaꞌ no Yusuf nae, “Yusuf, e! Mufadꞌe odꞌi-aꞌa mara fo ara fua are nara reu keledei leo, fo rendi Kanaꞌan neu.
18 Vzemite svojega očeta in svoje družine in pridite k meni in jaz vam bom dal dobrega iz egiptovske dežele, vi pa boste jedli tolščo dežele.
Denu se rema ro ama ma, no basa bobꞌonggi nara, fo ara lali ia rema leo. Dei fo fee se rae meulauꞌ sia Masir, fo ara rasodꞌa sia naa, ma raa rae minan.
19 Sedaj ste zapovedani, storite tole. Vzemite si vozov iz egiptovske dežele za svoje malčke in za svoje žene in pripeljite svojega očeta in pridite.
Boe ma nafadꞌe se, fo rendi memaꞌ kareta hira mia ia, fo fua neu anadikiꞌ ra ro ama ma.
20 Ne ozirajte se na vaše stvari, kajti dobrine vse egiptovske dežele so vaše.‹«
Afiꞌ duꞌa mendi basa hata-hetoꞌ ra, te basa maloleꞌ mana sia Masir ia, dei fo sira hambu se.”
21 Izraelovi otroci so tako storili in Jožef jim je dal vozove, glede na faraonovo zapoved in dal jim je popotnico za pot.
Maneꞌ a olaꞌ basa ma, Yusuf fee se kareta hira ma lepa-ngges, tungga maneꞌ a parenda na. De odꞌi-aꞌa nara raꞌalilinuꞌ fo baliꞌ tungga maneꞌ a parenda na.
22 Vsem izmed njih je dal, vsakemu moškemu je dal zamenjavo oblačila. Toda Benjaminu je dal tristo koščkov srebra in pet zamenjav oblačila.
Yusuf o fee se, bua-baꞌus feuꞌ pasan beꞌe esaꞌ. Te ana fee Benyamin doi fulaꞌ natun telu, ma bua feuꞌ pasan lima.
23 Svojemu očetu je poslal na ta način: deset natovorjenih oslov z dobrimi stvarmi iz Egipta in deset oslic, natovorjenih z žitom, kruhom in hrano za svojega očeta po poti.
Ana haitua fee ama na sudꞌi a saa meulauꞌ mia Masir, de fua neu kaledei mone sanahulu. Ana o fee seluꞌ, are, roti, ma nanaat mataꞌ-mataꞌ, sia keledei ine sanahulu fai, fo dadꞌi lepa-ngges baliꞌ Masir rema.
24 Tako je svoje brate poslal proč in so odrinili in rekel jim je: »Glejte, da se po poti ne prepirate.«
Basa ma, ana fee se baliꞌ, ma nafadꞌe se nae, “Hei afiꞌ mireresi sia dalaꞌ e!”
25 Dvignili so se iz Egipta in prišli v kánaansko deželo k svojemu očetu Jakobu
Boe ma ara lao baliꞌ risiꞌ ama na sia Kanaꞌan.
26 in mu povedali, rekoč: »Jožef je še živ in je guverner nad vso egiptovsko deželo.« Jakobovo srce pa je slabelo, kajti ni jim verjel.
Losa naa ma, rafadꞌe ama na rae, “Amaꞌ e! Ana ma Yusuf feꞌe masodꞌaꞌ. Ana dadꞌi atahori monaeꞌ, de parenda sia Masir!” Yakob rena ma, ana titindindi, de nda namahere oꞌola nara sa.
27 Povedali so mu vse Jožefove besede, ki jim jih je rekel. In ko je videl vozove, ki jih je poslal Jožef, da ga odpeljejo, je oživel duh njihovega očeta Jakoba.
Te ara rafadꞌe basa Yusuf oꞌola na ma, Yakob nita kareta fo Yusuf haitua nema nae fua no e nisiꞌ Masir, dei de feꞌe namahere na.
28 Izrael je rekel: » To je dovolj, moj sin Jožef je še živ. Šel bom in ga pogledal, preden umrem.«
Ana olaꞌ nae, “Awi! Au ana ngga feꞌe masodꞌaꞌ o! Taꞌo naa dei de au feꞌe umuhoꞌo na. Au musi uu seꞌu-ita dei, dei fo au feꞌe mate no maloleꞌ.”
