Ezra 1
1 Torej v prvem letu perzijskega kralja Kira, da se je lahko izpolnila Gospodova beseda po Jeremijevih ustih, je Gospod razvnel duha perzijskega kralja Kira, da je naredil razglas po vsem svojem kraljestvu in ga položil tudi v pisanje, rekoč:
Alò, nan premye ane Cyrus, wa a Perse la, pou pawòl SENYÈ a te kab akonpli pa bouch a Jérémie, SENYÈ a te vire lespri a Cyrus, wa Perse la, pou l te voye yon pwoklamasyon toupatou nan wayòm li an, e anplis pou l ta ekri li pou te di:
2 »Tako govori perzijski kralj Kir: › Gospod, Bog nebes, mi je izročil vsa kraljestva zemlje in me zadolžil, da mu zgradim hišo v Jeruzalemu, ki je v Judeji.
“Konsa pale Cyrus, wa a Perse la, ‘SENYÈ a, Bondye Syèl la, te ban mwen tout wayòm yo sou latè epi Li te chwazi mwen pou bati yon kay pou Li Jérusalem, ki nan Juda.
3 Kdo je tam med vami izmed vsega njegovega ljudstva? Njegov Bog bo z njim in ta naj gre gor v Jeruzalem, ki je v Judeji in zgradi hišo Gospodu, Izraelovemu Bogu (on je Bog), ki je v Jeruzalemu.
Nenpòt moun ki pami nou nan tout pèp li a, ke Bondye pa li a kapab avèk li! Lese l monte Jérusalem ki nan Juda pou rebati lakay SENYÈ a, Bondye Israël la (Se Li ki Bondye), ki nan Jérusalem nan.
4 Kdorkoli pa ostaja na kateremkoli kraju, kjer začasno biva, naj mu možje iz njegovega kraja pomagajo s srebrom, z zlatom, z dobrinami in z živalmi, poleg prostovoljnih daritev za Božjo hišo, ki je v Jeruzalemu.‹«
Nenpòt nan yo ki toujou vivan, nenpòt kote ke li ta rete, kite moun nan plas sa yo bay li soutyen avèk ajan avèk lò, avèk byen ak bèt, ansanm avèk yon ofrann bòn volonte pou lakay Bondye ki Jérusalem nan.’”
5 Potem so vstali vodja očetov Juda in Benjamina, duhovniki in Lévijevci, z vsemi tistimi, ki jih je dvignil Božji duh, da gredo gor gradit Gospodovo hišo, ki je v Jeruzalemu.
Epi chèf lakay papa zansèt pa yo nan Juda avèk Benjamin, e prèt avèk Levit yo te leve, menm tout sila ki te gen lespri vire pa Bondye yo, pou monte rebati lakay SENYÈ a ki Jérusalem nan.
6 Vsi, ki so bili okoli njih, so svoje roke okrepili s posodami iz srebra, z zlatom, z dobrinami in z živalmi in z dragocenimi stvarmi, poleg vsega, kar so prostovoljno darovali.
Tout sila ki te antoure yo te ankouraje yo avèk bagay an ajan, lò, byen pa yo, bèt yo, bagay yo koute chè pa yo, apati de tout sa ki te bay kon ofrann bòn volonte.
7 Tudi kralj Kir je prinesel posode iz Gospodove hiše, ki jih je Nebukadnezar prinesel iz Jeruzalema in jih postavil v hišo svojih bogov,
Anplis, Wa Cyrus te mennen fè sòti tout bagay ki te pou lakay SENYÈ a ke Nebucadnetsar te mennen fè sòti Jérusalem pou mete lakay dye a li menm yo;
8 celo tiste je perzijski kralj Kir prinesel naprej po roki zakladnika Mitridáta in jih odštel Judovemu princu Šešbacárju.
menm sa yo Cyrus, wa Perse la, te fè sòti pa men Mithredath, trezorye a e li menm, te konte yo pou Sheshbatsar, prens a Juda a.
9 To je njihovo število: trideset velikih pladnjev iz zlata, tisoč velikih pladnjev iz srebra, devetindvajset nožev,
Men kontwòl yo: trant asyèt an lò, mil asyèt an ajan, vent-nèf kouto;
10 trideset umivalnikov iz zlata, srebrnih umivalnikov druge vrste štiristo deset in tisoč drugih posod.
trant bòl an lò, kat-san-dis bòl an ajan nan yon lòt kalite ak mil nan lòt atik.
11 Vseh posod iz zlata in iz srebra je bilo pet tisoč štiristo. Vse te je Šešbacár prinesel gor s tistimi iz ujetništva, ki so bili iz Babilona privedeni gor v Jeruzalem.
Tout bagay an lò avèk ajan yo te vin kontwole nan senk-mil-kat-san. Sheshbatsar te mennen yo tout monte avèk moun egzil ki te sòti Babylone yo pou rive Jérusalem.
