2 Mojzes 35
1 Mojzes je zbral skupaj vso skupnost Izraelovih otrok ter jim rekel: »To so besede, ki jih je Gospod zapovedal, da naj bi jih vi delali.
Te phoeiah Moses loh Israel ca rhaengpuei te boeih a tingtun tih amih ham ol he a thui pah. Te te amih saii sak ham ni BOEIPA loh a uen.
2 Šest dni naj bo delo opravljano, toda na sedmi dan naj vam bo sveti dan, šabatni počitek Gospodu. Kdorkoli v njem opravlja delo, bo usmrčen.
“Hnin rhuk khuiah bitat saii saeh lamtah hnin rhih dongah tah nang ham Sabbath cim neh BOEIPA ham koiyaeh la om saeh. Te vaengah bitat aka saii boeih tah duek saeh.
3 Vsepovsod po svojih prebivališčih na šabatni dan ne boste prižigali nobenega ognja.«
Sabbath hnin ah tah na tolrhum tom ah hmai toih uh boeh,” a ti nah.
4 Mojzes je spregovoril vsej skupnosti Izraelovih otrok, rekoč: »To je stvar, ki jo je zapovedal Gospod, rekoč:
Moses loh Israel ca rhaengpuei boeih te, “He ol he thui hamla BOEIPA loh n'uen coeng.
5 ›Vzemite izmed vas daritev Gospodu. Kdorkoli je voljnega srca, naj jo prinese, daritev Gospodu: zlato, srebro, bron,
Nangmih taeng lamloh BOEIPA ham khosaa khuen uh. A lungbuei aka hlangcong boeih loh BOEIPA kah khosaa te sui neh cak neh rhohum khaw,
6 modro, vijolično, škrlatno in tanko laneno platno, kozjo dlako,
a thim neh daidi neh hlampai a lingdik neh hnitang neh maae,
7 rdeče barvane ovnove kože, jazbečeve kože, akacijev les,
tutal pho a thimyum neh saham pho khaw, rhining thing khaw,
8 olje za svetlobo, dišave za mazilno olje in za dišeče kadilo,
hmaivang ham situi neh koelhnah situi botui khaw, botui bo-ul ham khaw,
9 oniksove kamne in kamne, da se pripravijo za efód in za naprsnik.
Hnisui neh rhangpho dongkah ham oitha lung neh saboi lung khaw khuen saeh.
10 Vsak, ki je izmed vas modrega srca, bo prišel in storil vse, kar je Gospod zapovedal:
Nangmih ah lungbuei aka cueih boeih khaw ha pawk uh saeh lamtah BOEIPA kah a uen boeih te,
11 šotorsko svetišče, njegov šotor in njegovo pokrivalo, njegove zaponke in njegove deske, njegove zapahe, njegove stebre in njegove podstavke,
A dap kah dungtlungim neh a imphu te khaw, a rhuithu neh a longlaeng khaw, a thohkalh, a tung neh a buenhol,
12 skrinjo in njena drogova s sedežem milosti in zagrinjalo pokrivala,
thingkawng neh a thingpang, thingkawng tlaeng neh himbaiyan dongkah hniyan,
13 mizo in njena drogova, vse njene posode in hlebe navzočnosti,
caboei neh a longlaeng khaw, a hnopai boeih neh a mikhmuh kah buh khaw,
14 tudi svečnik za svetlobo in njegovo opremo in njegove svetilke z oljem za svetlobo
hmaivang ham hmaitung neh a hnopai, a hmaithoi neh hmaivang situi khaw,
15 in kadilni oltar in njegova drogova, mazilno olje in dišeče kadilo, tanko preprogo za vrata pri šotorskem vhodu šotorskega svetišča,
bo-ul hmueihtuk neh a thingpang, koelhnah situi neh botui bo-ul, dungtlungim thohka kah thohka himbaiyan,
16 oltar žgalne daritve z njegovo bronasto rešetko, njegova drogova in vse njegove posode, [okrogel] umivalnik in njegovo vznožje,
hmueihhlutnah hmueihtuk neh rhohum pahak ham khaw, a thingpang neh a hnopai boeih, baeldung neh a kho khaw,
17 tanke preproge dvora, njegove stebre in njihove podstavke in tanko preprogo za vrata dvora,
vongtung imbang khaw, a tung neh a buenhol khaw, vongtung vongka kah himbaiyai,
18 količke šotorskega svetišča, količke dvora in njihove vrvice,
dungtlungim hlingcong neh vongtung hlingcong, a liva khaw,
19 službene obleke, da opravljajo službo na svetem kraju, sveta oblačila za duhovnika Arona in oblačila njegovih sinov, za služenje v duhovniški službi.‹«
hmuencim kah aka thotat ham hnithun himbai, khosoih Aaron ham hmuencim himbai neh aka khosoih ham koi anih koca rhoek kah himbai khaw saii uh saeh,’ a ti,” a ti nah.
20 Vsa skupnost Izraelovih otrok je odšla iz Mojzesove prisotnosti.
Te phoeiah Israel ca rhaengpuei boeih te Moses mikhmuh lamloh khoe uh.
21 Prišli so, vsakdo, čigar srce ga je razvnelo in vsakdo, čigar duh ga je storil voljnega in prinesli so Gospodovo daritev h gradnji šotorskega svetišča skupnosti in za vso njegovo službo in za sveta oblačila.
Te vaengah a lungbuei aka tueng hlang boeih neh a mueihla aka puhlu boeih loh tingtunnah dap kah bitat ham neh a thothuengnah cungkuem ham khaw hmuencim himbai ham khaw BOEIPA kah khosaa te a khuen uh.
22 Prišli so, tako moški kakor ženske, tako veliko kot jih je bilo voljnega srca in prinesli zapestnice, uhane, prstane, ogrlice, vse dragocenosti iz zlata. Vsak človek, ki je daroval, je daroval daritev zlata Gospodu.
Lungbuei ah aka hlangcong boeih tah a yuu a va la kun uh tih tlaeloh neh hnaii khaw, kutcaeng neh oilung khaw, sui hnopai boeih a khuen uh tih hlang boeih loh BOEIPA taengah sui thueng hmueih la a thueng uh.
23 Vsak človek, pri katerem je bilo najdeno modro, vijolično, škrlatno in tanko laneno platno, kozja dlaka, rdeča koža ovnov in jazbečeve kože, jih je prinesel.
Hlang boeih loh te te a hmuh vaengah a thim neh daidi khaw, hlampai a lingdik neh hnitang khaw, maea neh tutal pho a thimyum khaw saham pho khaw a khuen uh.
24 Vsak, kdor je daroval daritev srebra in brona, je prinesel Gospodovo daritev. Vsak človek, pri komer se je našel akacijev les za katerokoli delo službe, ga je prinesel.
Khosaa aka ludoeng boeih loh cak neh rhohum te BOEIPA kah khosaa la a khuen uh. Te te aka hmu boeih loh rhining thing te thothuengnah bitat cungkuem ham a khuen uh.
25 Vse ženske, ki so bile modrega srca, so predle s svojimi rokami in prinesle to, kar so napredle, tako iz modrega, iz vijoličnega in iz škrlata in iz tankega lanenega platna.
Lungbuei aka cueih nu boeih loh a kut neh a hnuh uh tih hnitah te a thim neh daidi, hlampai a lingdik neh hnitang la a khuen uh.
26 Vse ženske, ki jih je srce razvnelo v modrosti, so predle kozjo dlako.
Amih a lungbuei a cahoeh pah nu boeih loh cueihnah neh a hnuh maae mul khaw a khuenuh.
27 Voditelji so prinesli oniksove kamne in kamne, da se pripravijo za efód in za naprsnik,
Khoboei rhoek loh oitha lungto neh hnisui rhangpho ham saboi lungto a khuen uh bal.
28 dišavo in olje za svetlobo in za mazilno olje in za dišeče kadilo.
Botui neh hmaivang ham situi khaw, koelhnah situi ham neh botui bo-ul khaw,
29 Izraelovi otroci so prinesli voljno daritev Gospodu, vsak moški in ženska, katerega srce jih je storilo voljne, da prinesejo za vse vrste dela, ki ga je Gospod zapovedal, da bo storjeno po Mojzesovi roki.
Huta tongpa a lungbuei aka puhlu boeih, te rhoek te BOEIPA kah a uen bangla bitat cungkuem ham a khuen uh. Moses kut neh saii ham Israel ca rhoek loh BOEIPA taengah kothoh a khuen uh.
30 Mojzes je Izraelovim otrokom rekel: »Glejte, Gospod je po imenu poklical Becaléla, Urijájevega sina, Hurovega sina, iz Judovega rodu
Te phoeiah Moses loh Israel ca rhoek te, “So lah BOEIPA loh Judah koca lamkah Hur capa Uri kah a ca, a ming ah Bezalel te a khue coeng.
31 in ga napolnil z Božjim duhom, v modrosti, v razumevanju, v znanju in v vseh vrstah rokodelstva
Anih te Pathen kah mueihla neh, cueihnah neh, lungcuei neh, mingnah neh, bitat cungkuem neh cung.
32 in da snuje nenavadna dela, da dela v zlatu, v srebru, v bronu,
Te phoeiah sui neh ngun dongah khaw, rhohum dongah khaw kopoek neh a moeh tih a saii.
33 v rezanju kamnov, da se jih vdela in v rezbarjenju lesa, da naredi vsake vrste spretno delo.
Lungto kutthaibibi nen khaw a cung sak tih thing kutthaibibi dongah khaw kopoek kah bitat boeih neh a saii ham,
34 V njegovo srce je položil, da lahko poučuje, tako on in Oholiáb, Ahisamáhov sin, iz Danovega rodu.
amah a lungbuei kah te thuinuet ham Dan koca lamkah Ahisamak capa Oholiab te a paek.
35 Napolnil ju je s srčno modrostjo, da opravljata vse vrste dela, od graverja do spretnega delavca in od tistega, ki izveze v modri, v vijolični, v škrlatni in v tankem lanenem platnu do tkalca, celó izmed teh, ki opravljajo katerokoli delo in izmed teh, ki snujejo spretno delo.«
Amih te kutthai kah bitat cungkuem khaw moehnah neh saii ham lungbuei kah cueihnah a cung sak. Te dongah a thim neh, daidi neh hlampai a lingdik neh hnitang dongah a en. Te phoeiah hni aka tak long khaw kopoek kah bitat moehnah cungkuem neh a saii.
