2 Mojzes 21
1 Torej to so sodbe, ki jih boš postavil prednje.
Hae daan hae nihcae hmaa ah suem paeh;
2 Če kupiš hebrejskega služabnika, naj ti služi šest let. V sedmem letu pa naj odide prost, brez plačila.
Hebru kami to tamna ah na qan nahaeloe, anih mah saning tarukto thung na tok to sah tih; toe saning sarihto naah loe, atho tidoeh hni ai ah loihsak han oh.
3 Če je sam prišel, naj sam odide. Če je bil poročen, potem naj njegova žena odide z njim.
Angmah bueng tamna ah om nahaeloe, angmah bueng loih han oh; to kami loe zu tawn nahaeloe, a zu hoi nawnto loih tih.
4 Če mu je njegov gospodar dal ženo in mu je rodila sinove ali hčere, naj bodo žena in njeni otroci [od] njegovega gospodarja, on pa naj odide sam.
Angmah ih angraeng mah anih han zu to lak pae moe, caa nongpa maw, to tih ai boeh loe canu maw sah nahaeloe, anih ih caanawk loe angmah angraeng ih hmuen ah om tih; a tamna loe angmah bueng ah loih tih.
5 Če mu bo služabnik jasno rekel: ›Ljubim svojega gospodarja, svojo ženo in svoje otroke; ne bom odšel svoboden, ‹
Toe a tamna mah, Ka Angraeng, ka zu hoi ka caanawk to palung pongah, tacawt han koeh ai, tiah thui nahaeloe,
6 potem naj ga njegov gospodar privede k sodnikom. Prav tako naj ga privede k vratom ali k podboju in njegov gospodar naj njegovo uho prebode s šilom, on pa naj mu za vedno služi.
angmah ih angraeng mah anih to lokcaekkungnawk hmaa ah caeh haih tih; anih mah khongkha, to tih ai boeh loe khongkha tung ohhaih ahmuen ah caeh haih ueloe, angmah ih angraeng mah a tamna ih naa to moihin aqawthaih phungvang hoiah aqawt pae tih, to tiah anih loe a hing thung angraeng ih tamna ah om tih.
7 Če človek proda svojo hčer, da postane dekla, naj ona ne odide, kakor storijo služabniki.
Kami maeto mah a canu to tamna ah zaw nahaeloe, to nongpata to nongpa baktiah prawt sut han om ai.
8 Če ne ugaja svojemu gospodarju, ki si jo je zaročil, tedaj naj bo odkupljena. Ne bo imel oblasti, da jo proda v tuj narod, glede na to, da je z njo ravnal varljivo.
Anih qankung angraeng mah to nongpata to zu ah lak han koeh ai nahaeloe, angmah hoi angmah to angkrangsak ah; angraeng mah to nongpata to aling pongah, kalah prae kami khaeah zaw thai mak ai.
9 Če jo je zaročil svojemu sinu, naj z njo postopa po načinu hčera.
To nongpata to a capa han paek nahaeloe, anih to a canu baktiah khet han oh.
10 Če si vzame drugo ženo, naj njene hrane, njenega oblačila in njene zakonske dolžnosti ne zmanjša.
Anih mah kalah nongpata to zu ah la let nahaeloe, hmaloe ih a zu nongpata ih caaknaek maw, to tih ai boeh loe sava sak nathuem ih khukbuen maw, khring pae han om ai.
11 Če ji ne stori teh treh stvari, potem naj ta odide ven prosta, brez denarja.
Hae hmuen thumto sah ai nahaeloe, tangka paek angaih ai ah, nongpata to loih han oh.
12 Kdor udarja človeka, tako da umre, naj bo zagotovo usmrčen.
Minawk hum kami loe, paduek han oh.
13 Če človek ne preži nanj, temveč ga Bog izroči v njegovo roko, potem bom določil kraj, kamor naj zbeži.
Pacaenghaih om ai ah, anih ban ah Sithaw mah to kami to paek nahaeloe, anih cawnhaih ahmuen ka suek pae han.
14 Toda če pride človek prepotentno nad svojega bližnjega, da ga z zvijačo ubije, ga odvedi od mojega oltarja, da lahko umre.
Toe pacaenghaih hoiah a imtaeng kami to hum nahaeloe, ka hmaicam ah abuep cadoeh anih loe duek han oh.
15 Kdor udarja svojega očeta ali svojo mater, naj bo zagotovo usmrčen.
Amno hoi ampa hum kami loe, paduek han oh.
16 Kdor ugrabi človeka in ga prodaja ali če je le-ta najden v njegovi roki, naj bo zagotovo usmrčen.
Kami paqu kami loe, kami to zawh maw, to tih ai boeh loe angmah ban ah maw suem cadoeh, paduek han oh.
17 Kdor preklinja svojega očeta ali svojo mater, naj bo zagotovo usmrčen.
Amno hoi ampa tangoeng kami loe paduek han oh.
18 Če se moža skupaj prepirata in je eden udaril drugega s kamnom ali s svojo pestjo, pa ta ne umre, temveč se drži svoje postelje;
Kami hnik loe angpan hoi moe, maeto mah kalah maeto thlung hoiah vah maw, to tih ai boeh loe ban pathluem moe a thong, toe to kami loe dueh ai, iihkhun nuiah angsong sut,
19 če ta ponovno vstane in hodi okoli na svoji palici, potem naj bo tisti, ki ga je udaril, oproščen. Samo plačal mu bo za izgubo njegovega časa in poskrbel bo, da bo temeljito ozdravljen.
toe to kami loe angthawk moe, cunghet hoiah lam caeh thaih nahaeloe, anih bop kami to loihsak han oh; toe to kami loe ahmaa ca nahaeloe, ngantui ai ah a oh nathung, patoh ih kaboeng hmuennawk boih to laem tih.
20 Če človek udari svojega služabnika ali svojo služabnico s palico in le-ta pod njegovo roko umre, naj bo zagotovo kaznovan.
Kami maeto mah a tamna nongpa maw, nongpata maw boh pongah dueh nahaeloe, anih to danpaek han oh.
21 Vendar če preživi dan ali dva, naj ne bo kaznovan, kajti on je njegov denar.
Toe tamna to dueh ai moe, ni hnetto maw, ni thumto maw oh pacoengah angthawk let nahaeloe, a tamna loe anih ih phoisa ah oh pongah, bop kami to danpaek han om ai.
22 Če se moža prepirata in poškodujeta nosečnico, tako da njen sad odide od nje in ne sledi nobena škoda, naj bo ta zagotovo kaznovan glede na to, kakor mu naloži ženin soprog. Plača naj, kakor mu bodo določili sodniki.
Nongpa hnik loe angpan hoi naah, zokpomh nongpata to nganbawh kana paek hoi moeng pongah, nawkta to khrah akoep ai ah zun moeng nahaeloe, nongpata ih sava mah thuih ih baktih toengah, danpaek han oh; lokcaekkung mah thuih ih baktih toengah paek tih.
23 Če sledi katerakoli nesreča, potem boš dal življenje za življenje,
Toe kalah ahmaa casak nahaeloe, hinghaih to hinghaih hoiah pathok han oh.
24 oko za oko, zob za zob, roko za roko, stopalo za stopalo,
Mik pongah mik, haa pongah haa, ban pongah ban, khok pongah khok,
25 opeklino za opeklino, rano za rano, udarec z bičem za udarec z bičem.
hmai hoi thlaek pongah hmai hoi thlaek, ahmaa caksak pongah ahmaa caksak, nganbawh kana paek pongah nganbawh kana paek han oh.
26 Če človek udari oko svojega služabnika ali oko svoje služabnice, da le-ta propade, naj ga pusti oditi svobodnega zaradi njegovega očesa.
Kami maeto mah a tamna nongpa maw, nongpata maw mik ah boh pongah, mik amro nahaeloe, mik amrosak kami to danpaekhaih thung hoi loihsak han oh.
27 Če svojemu slugi izbije zob ali zob svoji dekli, naj ga pusti oditi prostega zaradi njegovega zoba.
Kami maeto mah a tamna nongpata maw, to tih ai boeh loe nongpa ih haa maw, angkhaeksak nahaeloe, haa angkhaehsak pongah tamna to loihsak han oh.
28 Če vol zabode moškega ali žensko, da umreta, potem naj bo vol zagotovo kamnan in njegovo meso naj se ne jé, toda lastnik vola naj bo oproščen.
Maitaw tae mah nongpa maw, nongpata maw takhueng moe, dueh nahaeloe, maitaw tae to thlung hoi vah maat han oh; to maitaw moi to caak han om ai; toe maitaw tawnkung loe loihsak han oh.
29 Toda če je imel vol navado, da je s svojim rogom bodel v preteklem času in je bilo to pričevano njegovemu lastniku, pa ga ta ni držal zaprtega, temveč da je usmrtil moškega ali žensko, naj bo vol kamnan in tudi njegov lastnik naj bo usmrčen.
Toe to maitaw tae loe canghnii ah kami daeng vai boeh, tito maitaw tawnkung khaeah thuih pae boeh, toe tawnkung mah kahoih ah khenzawn ai pongah, nongpa maw, nongpata maw takhueng maat bae nahaeloe, maitaw tae to thlung hoi vah maat pacoengah, tawnkung doeh paduek han oh.
30 Če mu bo naložena vsota denarja, potem naj da za odkupnino svojega življenja, karkoli mu bo naloženo.
Toe phoisa rong nasoe, tiah thui o nahaeloe, thuih ih lok baktih toengah, a hinghaih to pahlong moe, atho rongsak han oh.
31 Če je nabodel sina ali nabodel hčer, naj mu bo storjeno glede na to sodbo.
Maitaw tae mah capa maw, canu maw daeng nahaeloe, lokcaekhaih baktih toengah sak han oh.
32 Če bo vol pobodel sluga ali deklo, naj njihovemu gospodarju da trideset šeklov srebra, vol pa naj bo kamnan.
Maitaw tae mah tamna nongpa maw, nongpata maw daeng nahaeloe, maitaw tae tawnkung mah maitaw tawnkung hanah phoisa shekel qui thumto paek pacoengah, maitaw tae to thlung hoi vah maat han oh.
33 Če bo človek odprl jamo ali če bo človek izkopal jamo in je ne bo pokril in vanjo pade vol ali osel,
Kami maeto mah tangqom to aphroe moe, suek sut maw, to tih ai boeh loe tangqom to takaeh moe, kraeng ai ah suek sut pongah, maitaw tae maw, laa hrang maw krah moeng nahaeloe,
34 naj lastnik jame to dobro naredi in da denar lastniku le-teh; mrtva žival pa naj bo njegova.
tangqom toepkung mah maitaw hoi laa hrang ih atho to rong ueloe, kadueh maitaw to la tih.
35 Če pa vol nekega človeka poškoduje drugega, da ta umre, potem naj prodajo živega vola in razdelijo denar od njega; in prav tako naj razdelijo mrtvega vola.
Kami maeto ih maitaw tae mah minawk kalah ih maitaw tae to daeng moe, dueh nahaeloe, kahing maitaw tae to zaw hoi ueloe, atho amzet hoi pacoengah, kadueh maitaw tae ih atho doeh kangvan ah amzet hoi tih.
36 Ali če je bilo znano, da je imel vol navado v preteklem času bosti, pa ga njegov lastnik ni imel zaprtega, naj zagotovo plača vola za vola, mrtvi pa naj bo njegov.
Toe to ih maitaw tae loe hmawhsaeng parai moe, canghnii ah doeh maitawnawk daeng tuektuek boeh, tiah panoek boeh, toe tawnkung mah pathlet ai ah suem sut nahaeloe, kadueh maitaw to angmah la ueloe, maitaw tae hoiah rong pae let tih.
