< Estera 6 >

1 To noč kralj ni mogel spati in zapovedal je, da prinesejo knjigo kroniških zapisov in brani so bili pred kraljem.
Noctem illam duxit rex insomnem, iussitque sibi afferri historias et annales priorum temporum. Quæ cum illo præsente legerentur,
2 Najdeno je bilo zapisano, da je Mordohaj povedal o Bigtánu in Terešu, o dveh izmed glavnih dvornih upraviteljev, čuvajema vrat, ki sta iskala, da položita roko na Kralja Ahasvérja.
ventum est ad illum locum ubi scriptum erat quo modo nunciasset Mardochæus insidias Bagathan, et Thares eunuchorum, regem Assuerum iugulare cupientium.
3 Kralj je rekel: »Kakšna čast in dostojanstvo sta bila zaradi tega storjena Mordohaju?« Potem so kraljevi služabniki, ki so mu služili, rekli: »Nič ni bilo storjeno zanj.«
Quod cum audisset rex, ait: Quid pro hac fide honoris ac præmii Mardochæus consecutus est? Dixerunt ei servi illius ac ministri: Nihil omnino mercedis accepit.
4 Kralj je rekel: »Kdo je na dvoru?« Torej Hamán je prišel na zunanji dvor kraljeve hiše, da spregovori kralju, da Mordohaja obesi na vislice, ki jih je pripravil zanj.
Statimque rex, Quis est, inquit, in atrio? Aman quippe interius atrium domus regiæ intraverat, ut suggereret regi, et iuberet Mardochæum affigi patibulo, quod ei fuerat præparatum.
5 Kraljevi služabniki pa so mu rekli: »Glej, Hamán stoji na dvoru.« Kralj je rekel: »Naj vstopi.«
Responderunt pueri: Aman stat in atrio. Dixitque rex: Ingrediatur.
6 Tako je Hamán vstopil. Kralj mu je rekel: »Kaj naj bo storjeno človeku, ki se ga kralj razveseljuje, da ga počasti?« Torej Hamán je v svojem srcu mislil: ›Koga bi se kralj veselil, da ga počasti, bolj kakor mene?‹
Cumque esset ingressus, ait illi: Quid debet fieri viro, quem rex honorare desiderat? Cogitans autem in corde suo Aman, et reputans quod nullum alium rex, nisi se, vellet honorare,
7 Hamán je odgovoril kralju: »Za človeka, ki se ga kralj razveseljuje, da ga počasti,
respondit: Homo, quem rex honorare cupit,
8 naj bo prinesena kraljevska obleka, ki jo kralj uporablja za nošnjo in konj, na katerem jaha kralj in kraljeva krona, ki je postavljena na njegovi glavi.
debet indui vestibus regiis, et imponi super equum, qui de sella regis est, et accipere regium diadema super caput suum,
9 Ta obleka in konj naj bosta izročena roki enega izmed kraljevih najplemenitejših princev, da bodo lahko s tem oblekli človeka, ki se ga kralj razveseljuje počastiti in naj ga na konjskem hrbtu povedejo po mestni ulici in pred njim razglašajo: ›Tako bo to storjeno človeku, ki se ga kralj razveseljuje, da ga počasti.‹«
et primus de regiis principibus, ac tyrannis teneat equum eius, et per plateam civitatis incedens clamet, et dicat: Sic honorabitur, quemcumque voluerit rex honorare.
10 Potem je kralj rekel Hamánu: »Podvizaj se in vzemi obleko in konja, kakor si rekel in celo tako stori Judu Mordohaju, ki sedi pri kraljevih velikih vratih. Naj ničesar ne manjka od vsega, kar si govoril.«
Dixitque ei rex: Festina, et sumpta stola et equo, fac, ut locutus es, Mardochæo Iudæo, qui sedet ante fores palatii. Cave ne quidquam de his, quæ locutus es, prætermittas.
11 Potem je Hamán vzel obleko in konja ter oblekel Mordohaja in ga na konjskem hrbtu povedel po mestni ulici in pred njim razglašal: »Tako bo storjeno človeku, ki se ga kralj razveseljuje, da ga počasti.«
Tulit itaque Aman stolam et equum, indutumque Mardochæum in platea civitatis, et impositum equo præcedebat, atque clamabat: Hoc honore condignus est, quemcumque rex voluerit honorare.
12 In Mordohaj je ponovno prišel h kraljevim velikim vratom. Hamán pa je žalujoč hitel k svoji hiši in svojo glavo je imel zakrito.
Reversusque est Mardochæus ad ianuam palatii: et Aman festinavit ire in domum suam, lugens et operto capite:
13 Hamán je povedal svoji ženi Zêreši in vsem svojim prijateljem, vsako stvar, ki ga je doletela. Potem so mu njegovi modri možje in njegova žena Zêreša rekli: »Če je Mordohaj iz rodu Judov, pred katerim si začel padati, ne boš prevladal zoper njega, temveč boš zagotovo padel pred njim.«
narravitque Zares uxori suæ, et amicis omnia quæ evenissent sibi. Cui responderunt sapientes, quos habebat in consilio, et uxor eius: Si de semine Iudæorum est Mardochæus, ante quem cadere cœpisti, non poteris ei resistere, sed cades in conspectu eius.
14 Medtem ko so še govorili z njim, so prišli kraljevi glavni dvorni upravitelji in hiteli, da Hamána privedejo na gostijo, ki jo je pripravila Estera.
Adhuc illis loquentibus, venerunt eunuchi regis, et cito eum ad convivium, quod regina paraverat, pergere compulerunt.

< Estera 6 >