Pridigar 6

1 Je zlo, ki sem ga videl pod soncem in to je pogosto med ljudmi.

2 Človek, ki mu je Bog dal bogastva, premoženje in čast, tako da za svojo dušo ne potrebuje ničesar od vsega, kar si želi, pa mu vendar Bog ne daje moči, da od tega jé, temveč to jé tujec. To je ničevost in to je zla bolezen.

3 Če človek zaplodi sto otrok in živi mnogo let, tako da je dni njegovih let mnogo in njegova duša ne bo nasičena z dobrinami in tudi da nima pogreba, pravim, da je prezgodaj rojeni boljši kakor on.

4 Kajti vstopa z ničevostjo in odhaja v temi in njegovo ime bo prekrito s temo.

5 Poleg tega ni videl sonca niti ni poznal nobene stvari; ta ima več počitka kakor drugi.

6 Da, čeprav je bilo rečeno, da živi dvakrat tisoč let, vendar ni videl dobrega; mar ne gredo vsi na en kraj?

7 Vse človekovo delo je za njegova usta, pa vendar apetit ni potešen.

8 Kajti kaj ima modri več kakor bedak? Kaj ima ubogi, da zna hoditi pred živečimi?

9 Boljši je pogled oči kakor tavanje poželenja. Tudi to je ničevost in draženje duha.

10 To, kar je bilo, je že imenovano in je znano, da je to človek; niti se ne more pričkati s tistim, ki je mogočnejši kakor on.

11 Ker je tukaj mnogo stvari, ki povečujejo ničevost, kaj je človek boljši?

12 Kajti kdo ve kaj je boljše za človeka v tem življenju, vse dni njegovega praznega življenja, ki jih preživlja kakor senca? Kajti kdo lahko človeku pove kaj bo za njim pod soncem?