Pridigar 3
1 Za vsako stvar je obdobje in čas za vsak namen pod nebom:
ʻOku ai hono kuonga ʻoe meʻa kotoa pē, mo e ʻaho ki he ngāue kotoa pē ʻi he lalo langi:
2 čas, da si rojen in čas za smrt, čas za sajenje in čas za ruvanje tega, kar je vsajeno,
Ko e ʻaho ke fanauʻi ai, mo e ʻaho ke mate; ko e ʻaho ke tō, mo e ʻaho ke taʻaki ʻaia kuo tō;
3 čas za ubijanje in čas za zdravljenje, čas za rušenje in čas za gradnjo,
Ko e ʻaho ke tāmateʻi, mo e ʻaho ke fakamoʻui; ko e ʻaho ke holoki hifo, mo e ʻaho ke langa hake;
4 čas za jokanje in čas za smejanje, čas za žalovanje in čas za ples,
Ko e ʻaho ke tangi, mo e ʻaho ke kata; ko e ʻaho ke tangilāulau, mo e ʻaho ke meʻe;
5 čas za odmetavanje kamnov in čas za zbiranje kamnov, čas za objemanje in čas za zadržanje pred objemanjem,
Ko e ʻaho ke liʻaki ʻae ngaahi maka, mo e ʻaho ke tānaki fakataha ʻae ngaahi maka; ko e ʻaho ke fāʻufua, mo e ʻaho ke vāmamaʻo;
6 čas za pridobivanje in čas za izgubljanje, in čas za hranjenje in čas za odmetavanje,
Ko e ʻaho ke maʻu, mo e ʻaho ke mole ai; ko e ʻaho ke kuku maʻu, mo e ʻaho ke liʻaki atu;
7 čas za paranje in čas za šivanje, čas za molčanje in čas za govorjenje,
Ko e ʻaho ke mahaehae, mo e ʻaho ke tuitui; ko e ʻaho ke fakalongolongo, mo e ʻaho ke lea;
8 čas za ljubezen in čas za sovraštvo, čas vojne in čas miru.
Ko e ʻaho ke ʻofa, mo e ʻaho ke fehiʻa; ko e ʻaho ke tau, mo e ʻaho ke melino.
9 Kakšno korist ima kdor dela v tem, v čemer se trudi?
Ko e hā ʻae lelei ʻoku maʻu ʻe ia ʻoku ngāue ʻi he meʻa ʻoku ne ngāue ai?
10 Videl sem muko, ki jo Bog daje človeškim sinovom, da bi bili vežbani v tem.
Kuo u mamata ki he feinga ʻaia kuo tuku ʻe he ʻOtua ki he fānau ʻae tangata ke ʻahiʻahi ʻaki ʻakinautolu.
11 Vsako stvar je naredil krasno ob svojem času. Prav tako je v njihovo srce postavil svet, tako da noben človek ne more spoznati dela, ki ga Bog dela od začetka do konca.
Kuo ngaohi ʻe ia ʻae meʻa kotoa pē ke fakaʻofoʻofa ʻi hono kuonga: pea kuo ne ʻai foki ʻae māmani ki honau loto, pea ko ia ʻoku ʻikai faʻa ʻilo ai ʻe ha tangata ʻae ngāue ʻoku fai ʻe he ʻOtua mei he kamataʻanga ʻo aʻu ki hono ngataʻanga.
12 Vem, da ni dobrega v njih, temveč za človeka, da se veseli in da v svojem življenju dela dobro.
ʻOku ou ʻilo ʻoku ʻikai ha lelei ʻi ai, ka koeʻuhi ke fiefia ʻae tangata, pea ke fai lelei ʻi heʻene moʻui.
13 Prav tako, da naj bi vsak človek jedel, pil in užival dobro od vsega svojega truda, to je darilo od Boga.
Pea ko e kai mo e inu ʻae tangata kotoa pē, mo e fiefia ʻi he lelei ʻo ʻene ngāue kotoa pē, ko e foaki ia ʻae ʻOtua.
14 Vem, da karkoli Bog dela, bo to za vedno. Nič ne more biti k temu dodano niti karkoli od tega odvzeto. Bog to dela, da naj bi se ljudje bali pred njim.
ʻOku ou ʻilo, ko e meʻa kotoa pē ʻoku fai ʻe he ʻOtua, ʻe tuʻumaʻu ia ʻo taʻengata: ʻe ʻikai faʻa fakalahi ia, pea ʻe ʻikai faʻa toʻo mei ai ha meʻa; pea ʻoku fai eni ʻe he ʻOtua koeʻuhi ke manavahē ʻae kakai ʻi hono ʻao.
15 To, kar je bilo, je sedaj in to, kar naj bi bilo, je že bilo in Bog zahteva to, kar je minilo.
Ko e meʻa naʻe ʻi ai, ʻoku ʻi ai ni; pea ko ia kuo tuʻutuʻuni ke hoko, kuo hili hono fai, pea ʻoku toe ʻomi ʻe he ʻOtua ʻae meʻa kuo mole atu.
16 Poleg tega sem pod soncem videl kraj sodbe, da je bila tam zlobnost in kraj pravičnosti, da je bila tam krivičnost.
Pea naʻaku mamata foki ʻi he lalo laʻā ki he potu ʻoe fakamaau, ʻoku ʻi ai ʻae angahala; mo e potu ʻoe māʻoniʻoni, ʻoku ʻi ai ʻae fai kovi.
17 V svojem srcu sem rekel: ›Bog bo sodil pravičnega in zlobnega, kajti tam je čas za vsak namen in za vsako delo.‹
Pea u pehē ʻi hoku loto, “ʻE fakamaau ʻe he ʻOtua ʻae māʻoniʻoni mo e angahala: he ʻoku ʻi ai pe hono ʻaho ki he tuʻutuʻuni kotoa pē mo e ngāue kotoa pē.”
18 V svojem srcu sem rekel glede stanja človeških sinov, da bi se jim Bog lahko pokazal in da bi lahko videli, da so oni sami živali.
Pea naʻaku pehē ʻi hoku loto koeʻuhi ko e anga ʻoe fānau ʻae tangata, ke fakahā ia ʻe he ʻOtua kiate kinautolu, pea nau ʻilo ai ʻoku nau hangē ko e fanga manu.
19 Kajti to, kar zadene človeške sinove, zadene živali, celo ena stvar jih zadene; kakor umre eden, tako umre drugi, da, vsi imajo en dih, tako da človek nima nobene premoči nad živaljo, kajti vse je ničevost.
He ko e meʻa ʻoku hoko ki he fānau ʻae tangata ʻoku hoko ia ki he fanga manu; ʻio, ko e meʻa pe taha ʻoku hoko ki ai fakatouʻosi: ʻo hangē ko e mate ʻae taha, ʻoku pehē pe ʻae mate ʻae taha; ʻio, ko e mānava pe taha ʻoku nau maʻu; pea ko ia ʻoku ʻikai māʻolunga ai ʻae tangata ʻi ha manu: he ʻoku vaʻinga ʻae meʻa kotoa pē.
20 Vsi gredo k enemu kraju, vsi so iz prahu in vsi se ponovno spremenijo v prah.
ʻOku lau kotoa pē ki he potu pe taha; he ʻoku mei he efu kotoa pē, pea ʻoku toe liliu kotoa pē ki he efu.
21 Kdo pozna človekovega duha, ki gre navzgor in duha živali, ki gre navzdol k zemlji?
Ko hai ʻoku ne ʻilo ʻae laumālie ʻoe tangata ʻoku ʻalu ki ʻolunga, mo e moʻui ʻae manu ʻoku ʻalu hifo ki he kelekele?
22 Zatorej zaznavam, da ni ničesar boljšega, kakor da naj bi se človek veselil v svojih lastnih delih, kajti to je njegov delež, kajti kdo ga bo privedel, da vidi kaj bo za njim?
Ko ia ʻoku hā mai kiate au, ʻoku ʻikai ha meʻa ʻoku lelei hake, ka ko e fiefia ʻae tangata ʻi heʻene ngaahi ngāue ʻaʻana; he ko hono ʻinasi ia: he ko hai te ne ʻomi ia ke ne mamata ki he meʻa ʻe hoko kimui ʻiate ia?
