Pridigar 3

1 Za vsako stvar je obdobje in čas za vsak namen pod nebom:

Omnia tempus habent, et suis spatiis transeunt universa sub cælo.

2 čas, da si rojen in čas za smrt, čas za sajenje in čas za ruvanje tega, kar je vsajeno,

Tempus nascendi, et tempus moriendi. Tempus plantandi, et tempus evellendi quod plantatum est.

3 čas za ubijanje in čas za zdravljenje, čas za rušenje in čas za gradnjo,

Tempus occidendi, et tempus sanandi. Tempus destruendi, et tempus ædificandi.

4 čas za jokanje in čas za smejanje, čas za žalovanje in čas za ples,

Tempus flendi, et tempus ridendi. Tempus plangendi, et tempus saltandi.

5 čas za odmetavanje kamnov in čas za zbiranje kamnov, čas za objemanje in čas za zadržanje pred objemanjem,

Tempus spargendi lapides, et tempus colligendi. Tempus amplexandi, et tempus longe fieri ab amplexibus.

6 čas za pridobivanje in čas za izgubljanje, in čas za hranjenje in čas za odmetavanje,

Tempus acquirendi, et tempus perdendi. Tempus custodiendi, et tempus abiiciendi.

7 čas za paranje in čas za šivanje, čas za molčanje in čas za govorjenje,

Tempus scindendi, et tempus consuendi. Tempus tacendi, et tempus loquendi.

8 čas za ljubezen in čas za sovraštvo, čas vojne in čas miru.

Tempus dilectionis, et tempus odii. Tempus belli, et tempus pacis.

9 Kakšno korist ima kdor dela v tem, v čemer se trudi?

Quid habet amplius homo de labore suo?

10 Videl sem muko, ki jo Bog daje človeškim sinovom, da bi bili vežbani v tem.

Vidi afflictionem, quam dedit Deus filiis hominum, ut distendantur in ea.

11 Vsako stvar je naredil krasno ob svojem času. Prav tako je v njihovo srce postavil svet, tako da noben človek ne more spoznati dela, ki ga Bog dela od začetka do konca.

Cuncta fecit bona in tempore suo, et mundum tradidit disputationi eorum, ut non inveniat homo opus, quod operatus est Deus ab initio usque ad finem.

12 Vem, da ni dobrega v njih, temveč za človeka, da se veseli in da v svojem življenju dela dobro.

Et cognovi quod non esset melius nisi lætari, et facere bene in vita sua.

13 Prav tako, da naj bi vsak človek jedel, pil in užival dobro od vsega svojega truda, to je darilo od Boga.

Omnis enim homo, qui comedit et bibit, et videt bonum de labore suo, hoc donum Dei est.

14 Vem, da karkoli Bog dela, bo to za vedno. Nič ne more biti k temu dodano niti karkoli od tega odvzeto. Bog to dela, da naj bi se ljudje bali pred njim.

Didici quod omnia opera, quæ fecit Deus, perseverent in perpetuum: non possumus eis quidquam addere, nec auferre, quæ fecit Deus ut timeatur.

15 To, kar je bilo, je sedaj in to, kar naj bi bilo, je že bilo in Bog zahteva to, kar je minilo.

Quod factum est, ipsum permanet: quæ futura sunt, iam fuerunt: et Deus instaurat quod abiit.

16 Poleg tega sem pod soncem videl kraj sodbe, da je bila tam zlobnost in kraj pravičnosti, da je bila tam krivičnost.

Vidi sub sole in loco iudicii impietatem, et in loco iustitiæ iniquitatem.

17 V svojem srcu sem rekel: ›Bog bo sodil pravičnega in zlobnega, kajti tam je čas za vsak namen in za vsako delo.‹

Et dixi in corde meo: Iustum, et impium iudicabit Deus, et tempus omnis rei tunc erit.

18 V svojem srcu sem rekel glede stanja človeških sinov, da bi se jim Bog lahko pokazal in da bi lahko videli, da so oni sami živali.

Dixi in corde meo de filiis hominum, ut probaret eos Deus, et ostenderet similes esse bestiis.

19 Kajti to, kar zadene človeške sinove, zadene živali, celo ena stvar jih zadene; kakor umre eden, tako umre drugi, da, vsi imajo en dih, tako da človek nima nobene premoči nad živaljo, kajti vse je ničevost.

Idcirco unus interitus est hominis, et iumentorum, et æqua utriusque conditio: sicut moritur homo, sic et illa moriuntur: similiter spirant omnia, et nihil habet homo iumento amplius: cuncta subiacent vanitati,

20 Vsi gredo k enemu kraju, vsi so iz prahu in vsi se ponovno spremenijo v prah.

et omnia pergunt ad unum locum: de terra facta sunt, et in terram pariter revertuntur.

21 Kdo pozna človekovega duha, ki gre navzgor in duha živali, ki gre navzdol k zemlji?

Quis novit si spiritus filiorum Adam ascendat sursum, et si spiritus iumentorum descendat deorsum?

22 Zatorej zaznavam, da ni ničesar boljšega, kakor da naj bi se človek veselil v svojih lastnih delih, kajti to je njegov delež, kajti kdo ga bo privedel, da vidi kaj bo za njim?

Et deprehendi nihil esse melius quam lætari hominem in opere suo, et hanc esse partem illius. Quis enim eum adducet, ut post se futura cognoscat?