< Pridigar 10 >

1 Mrtve muhe lekarnarjevemu mazilu povzročijo, da od sebe širi smrdljiv vonj; tako je majhna neumnost tistemu, ki ima sloves zaradi modrosti in časti.
Le mosche morte fanno puzzare e imputridire l’olio del profumiere; un po’ di follia guasta il pregio della sapienza e della gloria.
2 Srce modrega človeka je pri njegovi desnici, toda bedakovo srce pri njegovi levici.
Il savio ha il cuore alla sua destra, ma lo stolto l’ha alla sua sinistra.
3 Da, tudi kadar kdor je bedak, hodi po poti, ga njegova modrost izneverja in vsakemu govori, da je bedak.
Anche quando lo stolto va per la via, il senno gli manca e mostra a tutti ch’è uno stolto.
4 Če vladarjev duh vstane zoper tebe, ne zapusti svojega mesta, kajti ustrežljivost pomirja velike prestopke.
Se il sovrano sale in ira contro di te, non lasciare il tuo posto; perché la dolcezza previene grandi peccati.
5 Je zlo, ki sem ga videl pod soncem, kakor pomota, ki izvira od vladarja:
C’è un male che ho veduto sotto il sole, un errore che procede da chi governa:
6 neumnost je postavljena na visoko dostojanstvo, bogati pa sedijo na nizkem kraju.
che, cioè la stoltezza occupa posti altissimi, e i ricchi seggono in luoghi bassi.
7 Videl sem služabnike na konjih, prince pa hoditi kakor služabniki po tleh.
Ho veduto degli schiavi a cavallo, e de’ principi camminare a piedi come degli schiavi.
8 Kdor koplje jamo, bo padel vanjo, kdorkoli pa lomi ograjo, ga bo pičila kača.
Chi scava una fossa vi cadrà dentro, e chi demolisce un muro sarà morso dalla serpe.
9 Kdorkoli odstranja kamne, bo z njimi poškodovan in kdor cepi drva, bo s tem izpostavljen nevarnosti.
Chi smuove le pietre ne rimarrà contuso, e chi spacca le legna corre un pericolo.
10 Če je železo topo in ne nabrusi ostrine, potem mora vložiti več moči; toda modrost je koristna, da usmerja.
Se il ferro perde il taglio e uno non l’arrota, bisogna che raddoppi la forza; ma la sapienza ha il vantaggio di sempre riuscire.
11 Zagotovo bo kača pičila brez izrekanja uroka in blebetavec ni boljši.
Se il serpente morde prima d’essere incantato, l’incantatore diventa inutile.
12 Besede iz ust modrega moža so milostljive, toda ustnice bedaka bodo samega sebe pogoltnile.
Le parole della bocca del savio son piene di grazia; ma le labbra dello stolto son causa della sua rovina.
13 Začetek besed iz njegovih ust je nespametnost, konec njegovega govora pa je pogubna norost.
Il principio delle parole della sua bocca è stoltezza, e la fine del suo dire è malvagia pazzia.
14 Tudi bedak je poln besed. Človek ne more povedati kaj bo, in kaj bo za njim, kdo mu lahko pove?
Lo stolto moltiplica le parole; eppure l’uomo non sa quel che gli avverrà; e chi gli dirà quel che succederà dopo di lui?
15 Trud nespametnih izčrpava vsakogar izmed njih, ker ne ve kako iti do mesta.
La fatica dello stolto lo stanca, perch’egli non sa neppur la via della città.
16 Gorje tebi, oh dežela, kadar je tvoj kralj otrok in tvoji princi jedo zjutraj!
Guai a te, o paese, il cui re è un fanciullo, e i cui principi mangiano fin dal mattino!
17 Blagoslovljena si ti, oh dežela, kadar je tvoj kralj sin plemičev in tvoji princi jedo v pravšnjem obdobju, za moč in ne za pijanost!
Beato te, o paese, il cui re è di nobile lignaggio, ed i cui principi si mettono a tavola al tempo convenevole, per ristorare le forze e non per ubriacarsi!
18 Z veliko lenobe zgradba propada in zaradi brezdelja rok kaplja skozi hišo.
Per la pigrizia sprofonda il soffitto; per la rilassatezza delle mani piove in casa.
19 Praznovanje je narejeno za smeh in vino dela vesele, toda denar odgovarja vsem stvarem.
Il convito è fatto per gioire, il vino rende gaia la vita, e il danaro risponde a tutto.
20 Ne preklinjaj kralja niti v svojih mislih in ne preklinjaj bogatega v svoji spalnici, kajti zračna ptica bo odnesla glas in kar ima peruti, bo povedalo zadevo.
Non maledire il re, neppur col pensiero; e non maledire il ricco nella camera ove tu dormi; poiché un uccello del cielo potrebbe spargerne la voce, e un messaggero alato pubblicare la cosa.

< Pridigar 10 >