Daniel 1
1 V tretjem letu kraljevanja Judovega kralja Jojakíma je prišel babilonski kralj Nebukadnezar iz Babilona do Jeruzalema in ga oblegal.
Judah manghai Jehoiakim kah a ram, a kum thum vaengah Babylon manghai Nebukhanezar te cet tih Jerusalem te a taengah a dum.
2 Gospod je Judovega kralja Jojakíma izročil v njegovo roko, z delom posod iz Božje hiše, ki jih je odnesel v deželo Šinár, k hiši svojega Boga in posode je prinesel v zakladno hišo svojega boga.
Te vaengah ka Boeipa loh Judah manghai Jehoiakim neh Pathen im kah hnopai ca te Nebukhanezar kut ah a paek. Te dongah te rhoek te Shinar khohmuen kah a pathen im la a khuen tih hnopai te a pathen kah thakvoh im ah a khueh.
3 Kralj je spregovoril Ašpenázu, gospodarju svojih evnuhov, da naj privede nekatere izmed Izraelovih otrok, izmed kraljevega potomstva in izmed princev,
Te phoeiah manghai loh amah kah imkhoem puei Ashpenaz te Israel ca lamkah neh mangpa tiingan lamkah khaw, angrhaeng rhoek lamkah khaw khuen hamla a thui pah.
4 otroke, na katerih ni bilo madeža, temveč lepega videza in spretne v vsej modrosti in bistroumne v spoznanju in razumevanju znanosti in takšne, ki imajo v sebi zmožnost stati v kraljevi palači in ki bi jih lahko učili znanja in jezika Kaldejcev.
Te vaengah a taengah a lolhmaih pakhat khaw aka om pawh camoe rhoek neh a mueimae aka then, cueihnah cungkuem neh aka cangbam, mingnah aka ming, cangnah aka yakming neh amih taengah thadueng aka om tah manghai bawkim ah om ham neh amih te Khalden ca neh ol tukkil hamla a khueh.
5 Kralj jim je določil dnevno preskrbo kraljeve hrane in od vina, ki ga je pil. Tako jih je hranil tri leta, da bi ob njihovem izteku lahko stali pred kraljem.
Manghai loh amih ham tah a hnin hnin ah a hmuethma a khueh pah. Manghai buh neh a buhkoknah misurtui paek tih kum thum khuiah amih te pantai sak ham, a tloihsoi ah manghai mikhmuh ah pai sak ha a uen.
6 Torej med temi so bili od Judovih otrok Daniel, Hananjá, Mišaél in Azarjá,
Amih lakli ah Judah koca lamkah Daniel, Hananiah, Mishael neh Azariah om.
7 ki jim je princ evnuhov dal imena, kajti Danielu je dal ime Beltšacár, Hananjáju Šadráh, Mišaélu Mešáh in Azarjáju Abéd Negó.
Amih te imkhoem mangpa loh ming a paek tih Daniel te Belteshazzar la, Hananiah te Shadrakh la, Mishael te Meshakh la, Azariah te Abednego la a khueh pah.
8 Toda Daniel se je v svojem srcu namenil, da se ne bi omadeževal z deležem kraljeve hrane niti z vinom, ki ga je ta pil, zatorej je od princa evnuhov prosil, da se mu ne bi bilo treba omadeževati.
Tedae Daniel long tah manghai buh neh, a buhkoknah misurtui neh a nok uh pawt ham a lungbuei ah a khueh. Te dongah a nok pawt ham imkhoem mangpa te a dawt.
9 Torej Bog je Daniela privedel v naklonjenost in nežno prijaznost s princem evnuhov.
Pathen loh Daniel te imkhoem mangpa mikhmuh ah sitlohnah neh haidamnaha paek rhoe a paek.
10 Princ evnuhov je Danielu rekel: »Bojim se svojega gospoda kralja, ki vam je določil vašo hrano in vašo pijačo, kajti zakaj bi videl vaša obličja videti slabša kakor od otrok, ki so iz vaše vrste? Potem bi mene prisilili ogrožati mojo glavo kralju.«
Tedae imkhoem mangpa loh Daniel te, “Kai khaw ka boei manghai te ka rhih ta. Anih long ni na caak na buhkoknah he hang khueh. Camoe kah na omngaihnah lakah balae tih na maelhmai te hmai aka tal la a hmuh eh? Ka lu he manghai taengah nan mop coeng,” a ti nah.
11 Potem je Daniel rekel Melzarju, ki ga je princ evnuhov postavil nad Daniela, Hananjája, Mišaéla in Azarjája:
Te vaengah Daniel loh buhtaem, Anih te Daniel, Hananiah, Mishael neh Azariah soah imkhoem mangpa la a khueh taengah,
12 »Potrdi svojim služabnikom, rotim te, deset dni, in naj nam dajo za jesti rastlinsko hrano in vodo za pitje.
“Na sal rhoek he hnin rha khuiah n'noemcai mai lamtah ankak mah kaimih m'pae mai saeh. Ka caak uh khaw tui neh ka yun uh eh.
13 Potem naj bodo naša obličja ogledana pred teboj in obličje otrok, ki jedo od deleža kraljeve hrane, in kakor vidiš [tako] postopaj s svojimi služabniki.«
Te phoeiah kaimih kah mueimae neh manghai buh aka ca camoe rhoek kah mueimae te namah mikhmuh ah tueng saeh. Te vaengkah na hmuh bangla na sal rhoek taengah saii,” a ti nah.
14 Tako se je ta strinjal z njimi v tej zadevi in jim potrdil deset dni.
Te dongah hekah ol bangla amih te a rhoi tih hnin rha khuiah amih te a noem.
15 Ob koncu desetih dni so bila njihova obličja videti svetlejša in obilnejša v mesu kakor od vseh otrok, ki so jedli od deleža kraljeve hrane.
Hnin rha a thoknah dongah amih kah mueimae te a then la a sawt. Te vaengah manghai buh aka ca camoe boeih lakah a pumsa toitup.
16 Potem je Melzar odvzel delež njihove hrane in vino, ki naj bi ga pili in jim dajal rastlinsko hrano.
Te dongah buhtaem loh amih kah buh neh a buhkoknah misur te a puen tih amih te ankak a paek.
17 Glede teh štirih otrok, jim je Bog dal znanje in spretnost v vsem učenju in modrosti. Daniel je imel razumevanje o vseh videnjih in sanjah.
Tedae amih pali, camoe rhoek tah Pathen loh a taengah cangnah dongah cabu neh cueihnah boeih te cangbam hamla a paek. Te dongah Daniel loh mangthui neh mueimang te boeih a yakming.
18 Torej ob koncu dni, o katerih je kralj rekel, da naj jih privede, jih je potem princ evnuhov privedel pred Nebukadnezarja.
Khohnin kuepnah a pha vaengah amih khuen hamla manghai loh a thui pah tih amih imkhoem mangpa loh Nebukhanezar mikhmuh ah a khuen.
19 Kralj se je z njimi pogovarjal in med njimi vsemi ni našel nikogar podobnega Danielu, Hananjáju, Mišaélu in Azarjáju. Zato so stali pred kraljem.
Manghai te amih taengah a voek vaengah Daniel, Hananiah, Mishael neh Azariah bang he amih boeih khui lamloh hmu pawh. Te dongah amih tah manghai mikhmuh ah pai uh.
20 V vseh vrstah modrosti in razumevanja, ki jih je kralj poizvedel od njih, jih je našel desetkrat boljše od vseh čarovnikov in astrologov, ki so bili v vsem njegovem območju.
Olka cungkuem dongah cueihnah neh yakmingnah amih lamkah te manghai loh a cae vaengah amih tah a ram pum kah khungvatuk neh hmayuep boeih lakah a kut parha la a hmuh.
21 Daniel je ostal celó do prvega leta kralja Kira.
Daniel tah manghai Cyrus kah a kum khat nah hil om.
