Amos 5
1 Poslušajte to besedo, ki jo vzdigujem zoper vas, celó žalostinko, oh Izraelova hiša.
Audite verbum istud, quod ego levo super vos planctum. Domus Israel cecidit, et non adiiciet ut resurgat.
2 Devica Izrael je padla, ne bo več vstala, zapuščena je na svoji zemlji, tam ni nikogar, ki bi jo vzdignil.
Virgo Israel proiecta est in terram suam, non est qui suscitet eam.
3 Kajti tako govori Gospod Bog: »Mestu, ki je šlo ven po tisoč, jih preostane sto in tistemu, ki je šlo naprej po sto, jih preostane deset, Izraelovi hiši.«
Quia hæc dicit Dominus Deus: Urbs, de qua egrediebantur mille, relinquentur in ea centum: et de qua egrediebantur centum, relinquentur in ea decem in domo Israel.
4 Kajti tako govori Gospod Izraelovi hiši: »Iščite me in boste živeli,
Quia hæc dicit Dominus domui Israel: Quærite me, et vivetis.
5 toda ne iščite Betela niti ne vstopajte v Gilgál in ne prečkajte v Beeršébo, kajti Gilgál bo zagotovo šel v ujetništvo in Betel bo prišel v nič.
Et nolite quærere Bethel, et in Galgalam nolite intrare, et in Bersabee non transibitis: quia Galgala captiva ducetur, et Bethel erit inutilis.
6 Iščite Gospoda in boste živeli, da ne izbruhne kakor ogenj v Jožefovi hiši in jo použije in tam ne bo nikogar, da bi jo gasil v Betelu.
Quærite Dominum, et vivite: ne forte comburatur ut ignis domus Ioseph, et devorabit, et non erit qui extinguat Bethel.
7 Vi, ki prevračate sodbo v grenkobo in opuščate pravičnost na zemlji,
Qui convertitis in absinthium iudicium, et iustitiam in terra relinquitis.
8 iščite njega, ki določa sedem zvezd in Orion in obrača senco smrti v jutro in dan mrači z nočjo, ki kliče po vodah morja in jih izliva na obličje zemlje, Gospod je njegovo ime,
Facientem Arcturum, et Orionem, et convertentem in mane tenebras, et diem in noctem mutantem: qui vocat aquas maris, et effundit eas super faciem terræ: Dominus nomen est eius.
9 ki jača oplenjenega zoper močnega, tako da bo oplenjeni prišel zoper trdnjavo.
Qui subridet vastitatem super robustum, et depopulationem super potentem affert.
10 Sovražijo tistega, ki graja v velikih vratih in prezirajo tistega, ki govori iskreno.
Odio habuerunt corripientem in porta: et loquentem perfecte abominati sunt.
11 Ker kakor je torej vaše mendranje nad revnim in vi od njega jemljete bremena žita; zgradili ste hiše iz klesanega kamna, toda ne boste prebivali v njih; sadili ste prijetne vinograde, toda ne boste pili vina od njih.
Idcirco, pro eo quod diripiebatis pauperem, et prædam electam tollebatis ab eo: domos quadro lapide ædificabitis, et non habitabitis in eis: vineas plantabis amantissimas, et non bibetis vinum earum.
12 Kajti jaz poznam vaše mnogotere prestopke in vaše mogočne grehe; stiskajo pravičnega, jemljejo podkupnino in v velikih vratih revne odvračajo od njihove pravice.
Quia cognovi multa scelera vestra, et fortia peccata vestra: hostes iusti accipientes munus, et pauperes deprimentes in porta:
13 Zato bo v tem času razsoden molčal, kajti to je hud čas.
Ideo prudens in tempore illo tacebit, quia tempus malum est.
14 Iščite dobro in ne zla, da boste lahko živeli in tako bo Gospod, Bog nad bojevniki, z vami, kakor ste govorili.
Quærite bonum, et non malum, ut vivatis: et erit Dominus Deus exercituum vobiscum, sicut dixistis.
15 Sovražite zlo in ljubite dobro in vzpostavite sodbo v velikih vratih. Morda bo Gospod, Bog nad bojevniki, milostljiv Jožefovemu preostanku.«
Odite malum, et diligite bonum, et constituite in porta iudicium: si forte misereatur Dominus Deus exercituum reliquiis Ioseph.
16 Zato Gospod, Bog nad bojevniki, Gospod, tako govori: »Tarnanje bo na vseh ulicah in na vseh glavnih cestah bodo govorili: ›Ojoj! Ojoj!‹ in poklicali bodo poljedelca, da žaluje in tiste, ki so vešči objokovanja, da tarnajo.
Propterea hæc dicit Dominus Deus exercituum Dominator, in omnibus plateis planctus: et in cunctis, quæ foris sunt, dicetur: Væ, væ! Et vocabunt agricolam ad luctum, et ad planctum eos, qui sciunt plangere.
17 In v vseh vinogradih bo tarnanje, kajti jaz pojdem skozte, « govori Gospod.
Et in omnibus vineis erit planctus: quia pertransibo in medio tui, dicit Dominus.
18 »Gorje vam, ki si želite Gospodovega dneva! Čemu vam bo to? Dan Gospodov je tema in ne svetloba.
Væ desiderantibus diem Domini: ad quid eam vobis? dies Domini ista, tenebræ, et non lux.
19 Kakor če je človek pobegnil pred levom in ga je srečal medved; ali odšel v hišo in svojo roko naslonil na zid in ga je pičila kača.
Quomodo si fugiat vir a facie leonis, et occurrat ei ursus: et ingrediatur domum, et innitatur manu sua super parietem, et mordeat eum coluber.
20 Mar ne bo Gospodov dan tema in ne svetloba? Celo zelo temen in nobenega svetlikanja v njem?
Numquid non tenebræ dies Domini, et non lux: et caligo, et non splendor in ea?
21 Sovražim, preziram vaše praznične dni in nočem povonjati vaših slovesnih zborov.
Odi, et proieci festivitates vestras: et non capiam odorem cœtuum vestrorum.
22 Čeprav mi darujete žgalne daritve in jedilne daritve, jih ne bom sprejel niti se ne bom oziral na mirovne daritve vaših debelih živali.
Quod si obtuleritis mihi holocautomata, et munera vestra, non suscipiam: et vota pinguium vestrorum non respiciam.
23 Šum svojih pesmi vzemi proč od mene, kajti ne bom poslušal melodije tvojih lir.
Aufer a me tumultum carminum tuorum: et cantica lyræ tuæ non audiam.
24 Temveč naj sodba teče dol kakor vode in pravičnost kakor mogočen vodotok.
Et revelabitur quasi aqua iudicium, et iustitia quasi torrens fortis.
25 Mar ste mi darovali klavne daritve in jedilne daritve štirideset let v divjini, oh hiša Izraelova?
Numquid hostias et sacrificium obtulistis mihi in deserto quadraginta annis, domus Israel?
26 Toda nosili ste šotor svojega Moloha in Kijúna, svojih podob, zvezdo svojega boga, kar ste si naredili zase.
Et portastis tabernaculum Moloch vestro, et imaginem idolorum vestrorum, sidus dei vestri, quæ fecistis vobis.
27 Zatorej vam bom povzročil, da greste v ujetništvo onkraj Damaska, « govori Gospod, čigar ime je Bog nad bojevniki.
Et migrare vos faciam trans Damascum, dicit Dominus: Deus exercituum nomen eius.
