Apostolska dela 28
1 In ko so bili rešeni, so potem izvedeli, da se otok imenuje Malta.
Mpotwalapuluka ne kushika cena ku mutunta, bantu bakusa balatwambileti, kuno ku mutunta nkomubele nipa nsumbu ikute kukwiweti Melita.
2 In barbarsko ljudstvo nam je pokazalo ne malo prijaznosti, kajti prižgali so ogenj in nas zaradi navzočega dežja in zaradi mraza, vse sprejeli.
Bantu aba balikuba baina myoyo. Balatutambula cena, balatukunkila mulilo pakwinga kwalikuba mpepo cebo ca mfula yali kuloka.
3 In ko je Pavel nabral sveženj vej in jih položil na ogenj, je zaradi vročine ven prišel gad in se oprijel njegove roke.
Paulo walaya kutema muleye wankuni. Lino cindi ncalabika muleye wa nkuni uwo pamulilo, njoka yabululu yalikubamo mpoyalanyumfwa kulungula, yalasolomokamo ne kumuluma Paulo kucikasa.
4 In ko so barbari videli strupeno žival viseti na njegovi roki, so med seboj govorili: »Brez dvoma je ta človek morilec, čeprav je ušel morju, ki mu maščevanje vendar ne pusti živeti.«
Bantu ba uko mpobalabona njoka kaili yalelela ku cikasa ca Paulo, balambeti, “Cakubinga muntuyu ni kapondo, nambi wapuluka palwenje, lesa wetu wabululami nkasuni kwambeti uyu muntu ekale ne buyumi.”
5 On pa je žival otresel v ogenj in ni čutil nobene škode.
Paulo waisansamwina pamulilo, uliya kulingwapo sobwe.
6 Vendar so gledali, ko naj bi imel oteklino ali nenadoma padel mrtev. Toda potem, ko so dolgo časa gledali in so videli, da se mu ni zgodilo nič hudega, so spremenili svoja mišljenja in rekli, da je bil bog.
Bantu balikuyeyeti nashimbe, nambi kufwa kwakwinsa kwalamuka. Nomba mpobalalangila kwacindi citali, ne kuboneti paliya cilenshiki pali Paulo, balambeti, “Ni lesa!”
7 V istih četrtih so bile posesti vodilnega moža otoka, katerega ime je bilo Publij, ki nas je sprejel in nas tri dni prijazno prenočeval.
Capepi napo mpotwalikuba, palikuba mabala amutangunishi wapa nsumbu ya Melita walikukwiweti Pabulosi. Walatutambula ca makasa abili, twalekala nendi masuba atatu.
8 Pripetilo pa se je, da je Publijev oče ležal bolan zaradi vročice in zaradi krvave griže; h kateremu je vstopil Pavel in molil ter položil svoji roki nanj in ga ozdravil.
Baishi Pabulosi balikuba bona kabakolwa bulwashi bwa kulungula mubili, kayi ne cinkumbe. Paulo walaya mu ng'anda mobalikuba, walapaila nekubika makasa akendi palyendibo, popelapo balasengulwa.
9 Torej ko se je to zgodilo, so prišli tudi drugi, ki so na otoku imeli bolezni in so bili ozdravljeni,
Panyuma mpocalenshika ici bantu bonse balikukolwa malwashi pansumbu apa, balatatika kwisa kuli Paulo, kayi balasengulwa.
10 ki so nas prav tako počastili z mnogimi častmi. In ko smo odšli, so nas obložili s takšnimi stvarmi, kot je bilo potrebno.
Balatulemekesha munshila shingi. Mpotwalengila mu bwato bunene kwambeti twenga, balatubikilamo bintu nabimbi byalikuyandika pa bulwendo bwetu.
11 In po treh mesecih smo se vkrcali na ladjo iz Aleksandrije, ki je prezimila na otoku, katere znamenje sta bila Kastor in Poluks.
Panyuma pakwikalako myenshi itatu, twalatanta bwato bunene bwalikufuma ku Alekisandiliya, kuntangu kwa bwato ubu kwalikuba cikoshano ya “Balesa Bampundu.” Ubu bwato bunene bwalikuba apa pa nsumbu cindi conse ca mupewo.
12 In ko smo se izkrcali v Sirakuzi, smo se tam mudili tri dni.
Mpotwalashika ku munshi wa Sulakusa, twalekalako masuba atatu.
13 In od tam smo šli po ovinkih ter prišli v Région. In po enem dnevu je zapihal južni veter in naslednji dan smo prišli v Putéole,
Kufuma uko, twalenda ne kuya kushika ku munshi wa Legiyamu. Busuba bwalakonkapo, lukupwe lwalatatika kupupula kufumina ku musansa. Pabusuba bwatubili twalashika pa cito ca Potiyolo.
14 kjer smo našli brate in želeli so, da ostanemo z njimi sedem dni; in tako smo odšli proti Rimu.
Uko twalacanako banse abo balatusengeti, twikale nabo kwa nsondo imo. Twalatatika bulwendo bwetu bwa mapwililisho pakuya kushika ku Loma.
15 In ko so bratje slišali o nas, so prišli od tam, da nas srečajo, prav do Apijevega trga in Treh Tavern. Ko jih je Pavel zagledal, se je zahvalil Bogu in se opogumil.
Banse baku Loma mpobalanyumfweti tuli munshila, balatucinsha mpaka kushika ku musena walikukwiweti, “Cibansa camakwebo ca Apiya,” Kayi ne kumusena kwalikukwiweti, “Manda Atatu Abensu.” Paulo mpwalababona, walalumba Lesa kayi walayuminishiwa.
16 In ko smo prišli v Rim, je stotnik jetnike izročil poveljniku straže, toda Pavlu je bilo dovoljeno, da prebiva sam zase z vojakom, ki ga je varoval.
Mpotwalashika ku Loma, Paulo balamusuminisha kwikala enka kalondwa ne mushilikali.
17 In pripetilo se je, da je po treh dneh Pavel sklical skupaj judovske voditelje in ko so prišli skupaj, jim je rekel: »Možje in bratje, čeprav nisem ničesar zagrešil proti ljudem ali običajem naših očetov, sem bil vendarle jetnik, iz Jeruzalema izročen v roke Rimljanom.
Mpopalapita masuba atatu, Paulo walakuwa batangunishi ba Ciyuda kwambeti abandike nabo. Mpobalabungana pamo, Paulo walabambileti, “Baislayeli baname, nikukabeti paliya caipa ncondalensa kuli banse betu, nambi kutoteka miyambo ya bamashali betu bakulu kulu, Bayuda balansungisha mu Yelusalemu, ne kuntwala mu makasa aba Loma.
18 Ki so me po zaslišanju hoteli izpustiti, ker na meni ni bilo razloga za smrt.
Baloma mpobalanjipusha mipusho kwambeti benshibe makani ncabele, balayanda kunsungulula pakwinga baliya kucana mulandu ngondelela kufwilapo.
19 Toda ko so Judje temu ugovarjali, sem se bil primoran sklicevati na cesarja, ne da bi moral obtoževati svoj narod.
Nsombi Bayuda nkabalikuyandeti ame nsungululwe sobwe, ecebo cakendi ndalasengeti Mwami Mukulene wa ku Loma kuno awomboloshe mulandu wakame. Nikukabeco ame ndiya mfundilishi ne bantu bamushobo wakame sobwe.
20 Zaradi tega razloga sem vas torej dal poklicati, da vas vidim in spregovorim z vami, zato ker sem s to verigo zvezan zaradi Izraelovega upanja.«
Ecebo cakendi ncondamukuwili kwambeti ng'ambe ne njamwe. Ame ndasungwa ncetani cebo ca muntuyo ngobalapembelelenga Baislayeli bonse.”
21 In rekli so mu: »Glede tebe nismo prejeli niti pisem iz Judeje niti nobeden izmed bratov, ki je prišel, [te] ni naznanil ali škodljivo govoril o tebi.
Balo balakumbuleti, “Tuliya kutambulapo makalata kufuma ku Yudeya alambanga makani akobe. Kayi paliya banse betu bafuma uko kwisa kutwambila makani aipa pali njobe sobwe.
22 Toda od tebe želimo slišati, kaj misliš; kajti glede te ločine vemo, da ji povsod ugovarjajo.«
Nomba tulayandanga kulinyumfwila tobene miyeyo yakobe, pakwinga tucinshi kwambeti kulikonse bantu balambangeti mu likoto mobele nkalilipo cena sobwe.”
23 In ko so mu določili dan, so mnogi prišli k njemu v njegovo stanovanje; katerim je od jutra do večera pojasnjeval in dokazoval Božje kraljestvo, jih prepričeval glede Jezusa, tako iz Mojzesove postave kakor iz prerokov.
Neco balabamba busuba bumbi bwa kwisa kubandika ne Paulo, Bangi bali kwisa kung'anda nkwali kwikala. Kufuma mumene mene mpaka mansailo, Paulo wali kubasansululwila ne kubakambaukila makani a Bwami bwa Lesa. Walelekesha kubambila makani alambanga pali Yesu kwambeti bashome, pa kubambila byalembwa mu Milawo ya Mose ne mu mabuku alalembwa ne bashinshimi bakulukulu.
24 In nekateri so verjeli besedam, ki so bile govorjene, nekateri pa niso verjeli.
Nabambi batangunishi balashoma makani ngalikwamba Paulo, nsombi nabambi baliya kwashoma sobwe.
25 In ko se med seboj niso strinjali, so odšli, po tem, ko je Pavel spregovoril eno besedo: »Dobro je Sveti Duh govoril našim očetom po preroku Izaiju,
Lino nkapalikuba kunyumfwana cena pakati pabo, neco bapalangana Paulo mpwalamba maswi akupwililisheti, “Cakubinga Mushimu Uswepa walamba cena kupitila muli mushinshimi Yesaya, pa kwambila bamashali betu bakulukulu eti,
26 rekoč: ›Pojdi k tem ljudem in reci: ›S poslušanjem boste slišali, pa ne boste razumeli; in z gledanjem boste videli, pa ne zaznali;
“Koya ku bantu aba ubambileti, kunyumfwa nimukanyumfwenga, nsombi nteti mukanyumfwishishenga sobwe. Kubona nimukabonenga, nsombi nteti mukabonesheshenga sobwe.
27 kajti srce teh ljudi je otopelo in njihova ušesa so naglušna in svoje oči so zaprli, da ne bi videli s svojimi očmi in [da ne bi] slišali s svojimi ušesi in [da ne bi] razumeli s svojim srcem in [da ne bi] bili spreobrnjeni in [bi] jih jaz ozdravil.‹‹
Pakwinga bantu aba bayuma myoyo, kayi matwi ashinka, ne menso abo acalika. Necabuleco, ne balalangishisha cena, ne kunyumfwishisha cena, ne kuba ne myoyo ilayandishishinga kwinshiba kwambeti bashiye bwipishi bwabo, kwambeti Ame ndibasengule.”
28 Bodi vam torej znano, da je Božja rešitev duš poslana k poganom in da jo bodo poslušali.«
Paulo walapitilisha kubambileti, “Mwelela kwinshibeti beshikukambauka makani a lupulusho lwa Lesa, batumwa ku bantu bamishobo naimbi, pakwinga balo nibakanyumfwe!”
29 In ko je rekel te besede, so Judje odšli in med seboj imeli veliko razpravljanja.
Paulo mpwalapwisha kwambeco Bayuda balafumapo kabaya kutotekeshana cangofu bene bonka.
30 In Pavel je celi dve leti prebival v lastni najeti hiši in sprejemal vse, ki so prihajali k njemu
Paulo walekala kwa byaka bibili mu ng'anda njali kusonkela, bonse bantu balikwisa kumubona wali kubatambula cena.
31 ter z vso samozavestjo oznanjal Božje kraljestvo in učil te stvari, ki se tičejo Gospoda Jezusa Kristusa in noben človek mu ni branil.
Walikukambauka sha Bwami bwa Lesa, ne kubeyisha sha Mwami Yesu Klistu kwakubula buyowa, kayi paliya muntu walelekesha ku mukanisha sobwe.
