< Apostolska dela 22 >

1 »Možje, bratje in očetje, poslušajte moj zagovor, ki vam ga sedaj delam.«
“Owetena gi wuonena, koro winjuru wechena manyisou ni aonge ketho.”
2 (In ko so slišali, da jim je spregovoril v hebrejskem jeziku, so ohranili še večjo tišino, in on reče):
Kane giwinjo kowuoyonegi gi dho jo-Hibrania kamano, negilingʼ thi. Eka Paulo nowacho niya,
3 »Jaz sem resnično človek, ki sem Jud, rojen v Tarzu, mestu v Kilikiji, vendar vzgojen v tem mestu pri Gamálielovih stopalih in poučevan glede na popolne običaje postave očetov in bil sem goreč za Boga, kakor ste danes vi vsi.
“An ja-Yahudi monywol Tarso, e piny Kilikia, to ne adongo Jerusalem ka. Ne ayudo tiegruok matut e chike mag kwerewa e bwo Gamaliel, kendo ne achiwora ne Nyasaye mana kaka koro un bende uchaloni.
4 In to pot sem preganjal do smrti ter zvezoval in izročal v ječe tako moške kakor ženske.
Ne asando joma luwo Yor Kristo mi anego moko kuomgi, to ne amako chwo gi mon mi atero e od twech.
5 Kakor tudi véliki duhovnik pričuje o meni in vse visoke starešine, od katerih sem prav tako prejel pisma za brate in odšel v Damask, da privedem te, ki so bili tam, zvezane v Jeruzalem, da bi bili kaznovani.
Jadolo maduongʼ gi jodongo duto nyalo bedo joneno ni awacho adier. Gin ema negimiya barupe mane omiya thuolo mar mako owetegi man Damaski, kendo ne adhi kuno mondo amak joma oyie mondo kel Jerusalem kaka joma otwe mondo okumgi.
6 In pripetilo se je, da ko sem bil na potovanju in sem okoli poldneva prišel blizu Damaska, je nenadoma okoli mene z neba zasijala močna svetloba.
“Kar dier odiechiengʼ tir kane achiegni chopo Damaski, ne apo ka ler mangʼangʼni moa e polo nomenya molwora.
7 In padel sem na tla ter zaslišal glas, ki mi je rekel: ›Savel, Savel, zakaj me preganjaš?‹
Ne agora piny kendo ne awinjo dwol moro kawachona ni, ‘Saulo! Saulo! Isanda nangʼo?’
8 In odgovoril sem: ›Kdo si ti, Gospod?‹ On pa mi je rekel: ›Jaz sem Jezus Nazarečan, ki ga ti preganjaš.‹
“Napenjo ni, ‘In ngʼa, Ruoth?’ “To nodwoka ni, ‘An Yesu ja-Nazareth, ma isando.’
9 In tisti, ki so bili z menoj, so zares videli svetlobo in so bili prestrašeni, toda niso slišali glasu tistega, ki mi je govoril.
Joma ne wan-go bende noneno lerno, to ne ok giwinjo dwond ngʼat mane wuoyo kodano.
10 In rekel sem: ›Kaj naj storim, Gospod.‹ In Gospod mi je rekel: ›Vstani in pojdi v Damask in tam ti bo povedano o vseh stvareh, ki so ti določene, da jih storiš.‹
“Eka napenjo ni, ‘Atim angʼo, Ruoth.’ “To Ruoth nodwoka ni, ‘Aa malo mondo idonji Damaski. Kuno ema ibiro nyisi gik moko duto moseyieri mondo itim.’
11 In ko zaradi slave te svetlobe nisem mogel videti, sem voden za roko teh, ki so bili z menoj, prišel v Damask.
Joma ne awuothogo nomako bada kagitaya ka wachomo Damaski, nikech ler mangʼangʼni mane oserieny cha noseloka muofu.
12 In nek Hananija, glede na postavo predan mož, na dobrem glasu od vseh Judov, ki so prebivali tam,
“Ngʼat moro miluongo ni Anania nobiro mondo onena. Ne en ngʼat morito Chik Nyasaye gi chunye duto kendo ma jo-Yahudi duto modak e dalano nomiye luor.
13 je prišel k meni in se ustavil ter mi rekel: ›Brat Savel, prejmi svoj vid.‹ In isto uro sem pogledal nanj.
Nochungʼ e batha mowachona niya, ‘Owadwa Saulo, nen!’ Kendo gikanyono ne aneno mi angʼiye.
14 In rekel je: ›Bog naših očetov te je izbral, da bi spoznal njegovo voljo in vidiš tega Pravičnega in da bi slišal glas iz njegovih ust.
“Eka nowachona ni, ‘Nyasach kwerewa oseyieri mondo ingʼe dwarone kendo ine Jatichne Makare, kendo iwinj dwonde kowuoyo kodi.
15 Kajti ti boš njegova priča vsem ljudem o tem, kar si videl in slišal.
Ibiro bedo janeno ni ji duto, kuom gima iseneno kendo isewinjo.
16 In sedaj, zakaj se mudiš? Vstani in bodi krščen in izperi svoje grehe ter kliči Gospodovo ime.‹
Koro pod irito angʼo? Aa malo mondo obatisi, mondo olwokni richoni, kiluongo nying Ruoth Yesu.’
17 In pripetilo se je, ko sem ponovno prišel v Jeruzalem, medtem ko sem molil v templju, da sem bil v zamaknjenju;
“Kane aseduogo Jerusalem kendo kane oyudo alemo ei hekalu, nindo notera
18 in videl sem njega, ki mi je rekel: ›Podvizaj se in pojdi hitro iz Jeruzalema, kajti ne bodo sprejeli tvojega pričevanja glede mene.‹
kendo ne aneno Ruoth mowuoyo koda kowachona ni, ‘Wuog mapiyo ia Jerusalem sani sani nikech ok gibi yie gi neno mitimo kuoma.’
19 In rekel sem: ›Gospod, oni vedo, da sem v vsaki sinagogi zapiral in pretepal te, ki so verovali vate,
“An to ne adwoke niya, ‘Ruoth, jogi ongʼeyo kaka nawuotho e sinagogi ka sinagogi mondo atwe kendo asandi joma oyie kuomi.
20 in ko je bila prelita kri tvojega mučenca Štefana, sem tudi sam stal poleg in soglašal k njegovi smrti in varoval obleko teh, ki so ga usmrtili.‹
Kane ochwer remb jatichni Stefano, ne achungʼ kanyo kayie gi nekne kendo ne arito lep joma ne nege.’
21 In rekel mi je: ›Pojdi, kajti od tod te bom poslal daleč k poganom.‹ «
“Eka Ruoth nowachona ni, ‘Wuogi idhiyo, nikech abiro ori kuma bor ir joma ok jo-Yahudi.’”
22 In poslušali so ga do te besede in nato so povzdignili svoje glasove ter rekli: »Proč z zemlje z njim, kajti ne spodobi se, da bi živel.«
Ogandano nochiko itgi kawinjo gik mane Paulo wacho, eka negichako kok giduto kagiwacho niya, “Neguru ngʼatni! Ok owinjore obed mangima!”
23 In ko so zakričali in odvrgli svoja oblačila ter v zrak metali prah,
Kane pod gikok ka gikwadho lepgi kendo gikiro bura e kor yamo,
24 mu je vrhovni poveljnik velel, naj bo priveden v grad in zaukazal, da naj bi bil zaslišan z bičanjem, da bi lahko izvedel, zakaj so tako vpili zoper njega.
jaduongʼ lweny nogolo chik mondo oter Paulo kama jolweny odakie. Nogolo chik mondo ochwade kendo onone kuom gima omiyo ji goyone koko kamano.
25 In ko so ga zvezali z jermeni, je Pavel rekel stotniku, ki je stal poleg: »Ali je za vas zakonito, da bičate človeka, ki je Rimljan in neobsojen?«
To kane oyudo gipiele piny mondo gichwade, Paulo nowacho ni jatend jolweny manoyudo ochungʼ kanyo niya, “Bende chik oyie mondo uchwad ngʼat ma ja-Rumi kapok oyale mi oyudi ni en jaketho?”
26 Ko je stotnik to slišal, je odšel in povedal vrhovnemu poveljniku, rekoč: »Pazi, kaj delaš, kajti ta človek je Rimljan.«
Kane jatelono owinjo mano, nodhi ir jatend jolweny maduongʼ monyise wachno. Nowachone niya, “Idwaro timo nangʼo? Ngʼatni en ja-Rumi?”
27 Potem je prišel vrhovni poveljnik in mu rekel: »Povej mi, ali si Rimljan?« Rekel je: »Da.«
Jatend jolweny maduongʼ nodhi ir Paulo mopenje niya, “Nyisa ane! In ja-Rumi?” Paulo nodwoke niya, “Ee, an ja-Rumi.”
28 In vrhovni poveljnik je odgovoril: »Z velikim zneskom sem dosegel to svobodo.« Pavel pa je rekel: »Toda jaz sem bil rojen svoboden.«
Eka jatend jolweny maduongʼ nowacho niya, “An awuon ne achulo pesa mangʼeny mondo abed ja-Rumi.” Paulo nodwoke niya, “An to ne onywola ja-Rumi.”
29 Potem so nemudoma odstopili od njega ti, ki naj bi ga zaslišali. In tudi vrhovni poveljnik je bil prestrašen, potem ko je izvedel, da je bil Rimljan in ker ga je zvezal.
Kane giwinjo kamano, to joma ne dwaro chwade noa bute kendo jatend jolweny maduongʼ bende ne luoro omako, kane ofwenyo ni nosetweyo Paulo, to kara ne en ja-Rumi.
30 Naslednji dan, ker je hotel zagotovo izvedeti, zakaj je bil obtožen od Judov, ga je odvezal od njegovih jermenov ter visokim duhovnikom in vsemu njihovemu vélikemu zboru ukazal, da se prikažejo in Pavla privedel dol ter ga postavil prednje.
Nikech jatend jolweny maduongʼ ne dwaro ngʼeyo gimomiyo jo-Yahudi nedonjo ni Paulo, kinyne nogonye mogolo chik mondo jodolo madongo duto gi buch jodong jo-Sanhedrin orom. Eka nokelo Paulo mi ochunge e nyimgi mondo owuo.

< Apostolska dela 22 >