Apostolska dela 16
1 Potem je prišel v Derbe in Listro. In glej, tam je bil nek učenec, po imenu Timótej, sin neke ženske, ki je bila Judinja in je verovala, toda njegov oče je bil Grk,
Cawhkawng Derbe ingkaw Lustra khaw ce pha hy. Ce a khaw awh a nu Juda nu, a pa Greek na ak awm hubat thlang pynoet Timote ce awm hy.
2 ki je bil pri bratih, ki so bili v Listri in Ikóniju, na dobrem glasu.
Anih taw Lustra ingkaw Ikonium khaw awhkaw koeinaakhqi ing a mim kyih thlang pynoet na awm hy.
3 Njega je Pavel hotel vzeti s seboj in vzel ga je ter ga obrezal zaradi Judov, ki so bili v teh četrtih, kajti vsi so vedeli, da je bil njegov oče Grk.
Paul ing anih ce ceh pyi poe aham ngaih hy, cedawngawh cawh amik awm Judakhqi ak coetnaak ama awmnaak aham cekkhqi ing a pa Greek pa ni tice ami sim boeih a dawngawh anih ce chahhui qeet pehy.
4 In ko so šli skozi mesta, so jim izročali odloke, da se jih držijo, ki so bili odrejeni od apostolov in starešin, ki so bili v Jeruzalemu.
Khaw pynoet coeng pynoet ami ceh coengawh, thlangkhqi ing Jerusalem khaw awhkaw ceityihkhqi ingkaw a hqamcakhqi ing awi amik tlyh ce ngaih aham kqawn pe uhy.
5 In tako so bile cerkve utrjene v veri in so številčno dnevno naraščale.
Cedawngawh thlangboelkhqi ce cangnaak awh tai unawh pung khqoet khqoet uhy.
6 Torej ko so šli skozi Frigijo in področje Galacije in jim je Sveti Duh prepovedal oznanjati besedo v Aziji,
Asia qam awh awi kqawn aham Ciim Myihla ing a kham peek a dawngawh, Paul ingkaw a pyikhqi ce Phrygia qam ingkaw Galatia qam na cet poe uhy.
7 so potem, ko so prišli do Mízije, poskušali iti v Bitinijo, toda Duh jim ni dovolil.
Musia qam khawqi ce ami pha awh, Bithynia qam khuina ceh aham cai uhy, cehlai Jesu ang Myihla ing cekkhqi ce am ceh sak hy.
8 In šli so mimo Mízije in se spustili do Troáde.
Cedawngawh Musia qam ce kan unawh Troas khaw na nu cet uhy.
9 Ponoči pa se je Pavlu prikazalo videnje: »Tam je stal Makedonec in ga prosil, rekoč: ›Pridi sem v Makedonijo in nam pomagaj.‹«
Cawh a awm awh Paul ing ik-oeih huh saknaak awh Makedonia thlang pynoet ing dyi nawh a venawh, “Makedonia na law unawh taw kaimih ve ni bawm khqi lah.” tinawh qeennaak thoeh hy.
10 In po tem, ko je imel videnje, smo si takoj prizadevali iti v Makedonijo, ker smo brez dvoma sklepali, da nas je poklical Gospod, da jim oznanimo evangelij.
Cawhkaw ik-oeih huh saknaak ce Paul ing a huh coengawh, Makedonia na ceh aham cai pahoei unyng. Khawsa ing cekkhqi venawh awithang leek kqawn aham nik khy khqi hy tice sim unyng.
11 Zato smo, ko smo dvignili sidro iz Troáde, prispeli z ravno smerjo v Samotrake in naslednjega dne v Neápolo
Troas khaw awhkawng tuicunli awh lawng ing Samothrace khaw na cet unyng, cawhkawng a khawngawi awh Neapolis na cet poe unyng.
12 in od tam v Filípe, ki je glavno mesto tega dela Makedonije ter [rimska] kolonija. In v tem mestu smo prebivali nekaj dni.
Cawhkawng Rom a uknaak khui awhkaw qam Makedonia qam khuiawh kaw khawk bau na ak awm Philipi khaw na khaw ing cet unyng. Cawh ce khawnghi khawqyt awm unyng.
13 In na šabat smo odšli iz mesta k bregu reke, kjer je bila običajno molitev in se usedli ter govorili ženskam, ki so tja zahajale.
Sabbath nyn awh cykcah aham khawk bau vawng chawmkeng a ceng benna kaw long na ce cet unyng. Cawhkaw amik cun nukhqi venawh awi kqawn pe unyng.
14 In neka ženska, po imenu Lidija, prodajalka škrlata, iz mesta Tiatira, ki je oboževala Boga, nas je poslušala, katere srce je Gospod odprl, da je prisluhnila besedam, ki jih je govoril Pavel.
Cawhkaw awi ak ngaikhqik khuiawh Thyatira khaw awhkaw Khawsa ak bawk hik thim ak zawi nu thlang pynoet Lydia ak mingnaak ce awm lawt hy. Paul ak awih kqawn do aham Bawipa ing anih ak kawlung ce awng pehy.
15 In ko je bila krščena ona in njena družina, nas je rotila, rekoč: »Če ste me presodili, da sem zvesta Gospodu, pridite v mojo hišo in ostanite tam.« In primorala nas je.
Amah ingkaw a ipkhuikaw boeih ing baptisma ami huh coengawh, kaimih ce a im na nik khy khqi hy. “Kai ve Bawipak awi ak cangnaak thlang na nami nik poek lawt awhtaw ka imna pah law uh,” ni tinak khqi hy. Anih ing kaimih ce ni hlawh khqi hy.
16 In pripetilo se je, ko smo šli k molitvi, da nas je srečala neka gospodična, obsedena z duhom vedeževanja, ki je z napovedovanjem usode prinašala veliko dobička svojim gospodarjem.
Hypoet taw cykcahnaak aham ka mi ceh awh, ni hai benna kaw ik-oeih ak kqawn thai qaai ak ta nuca tamnaa pynoet ce hu unyng. Hailam ben ik-oeih ak kqawnnaak ak caming a boei aham tangka huh pehy.
17 Ta je sledila Pavlu in nam ter vpila, rekoč: »Ti ljudje so služabniki Boga najvišjega, ki nam kažejo pot rešitve duš.«
Cawhkaw nuca ing Paul ingkaw kaimih a hu awh law nawh, “Ve ak thlangkhqi ve nangmih hulnaak ak kqawn lawkung, sawsang khyt Khawsa a tyihzawihkhqi ni,” tinawh khy hy.
18 In to je počela mnogo dni. Toda Pavel se je užaloščen obrnil in duhu rekel: »Zapovedujem ti v imenu Jezusa Kristusa, da prideš iz nje.« In še isto uro je prišel ven.
Khawnghi cemyihna ce kqawn khing hy. A hukhit na taw Paul ing ak kaw hul law nawh cawhkaw qaai na ce, “Jesu Khrih ang ming ing vawhkaw nuca ak kawk khuiawh kawng cawn hlah!” tina hy. Cawh qoe qoe awh ce qaai ing cawhkaw nuca ce cehta hy.
19 In ko so njeni gospodarji videli, da je izginilo upanje na njihov dobiček, so ujeli Pavla in Sila ter ju zvlekli na trg k vladarjem
Cawhkaw tamnaa nuca a boeikhqi ing tangka ami huhnaak am awm voel hy tice ami sim awh, Paul ingkaw Sila ce tu unawh, ik-oeih zawihnaak a hun awh ukkungkhqi venna sawi uhy.
20 in ju privedli k oblastnikom, rekoč: »Ta moža, ki sta Juda, delata našemu mestu silne težave
Cekqawi ce awidengkung a venna sawi unawh, “Vekqawi ve Juda phyn qawi ni, ni khaw na law nih nawh awipungnaak sai hy nih,
21 ter učita običaje, ki za nas, ki smo Rimljani, niso zakoniti za sprejetje niti za obeleževanje.«
ningmih Rom thlangkhqi ing sai hly kawi am ingkaw do hly kawi am phung alamkhqi sai sak aham kqawn hy nih,” tina uhy.
22 In množica je skupaj vstala proti njima in oblastniki so jima raztrgali njuna oblačila ter ukazali naj ju pretepejo.
Thlang kqeng ing Paul ingkaw Sila ce him aham za qu uhy, cawh awidengkungkhqi ing cekqawi a hi ce suh sak nawh vyk aham awi pehy.
23 In ko so nanju položili mnogo udarcev z bičem, so ju vrgli v ječo ter ječarju ukazali, naj ju varno straži.
Cekqawi ce ak tlo na ami vyk coengawh, thawngim na thla uhy, ak nep na doen aham thawngim ak qehkung ce awi pe uhy.
24 Ta ju je, ker je prejel tak ukaz, pahnil v notranjo ječo in njuna stopala pričvrstil v kladi.
Cawhkaw awipeeknaak amyihna anih ing cekqawi ce thawngim khui ak kaina ak thlak coengawh khawceh byn sak qawi bawk hy.
25 Ob polnoči pa sta Pavel in Sila molila ter pela hvalnice Bogu, jetniki pa so ju poslušali.
Thanlung awh Paul ingkaw Sila ing cykcah nih nawh Khawsa kyihcahnaak laa ce sa hy nih, cawh thlang thawng ang tlaak pyikhqi ing ngai pe uhy.
26 In nenadoma je bil močan potres, tako da so bili zamajani temelji ječe in takoj so se vsa vrata odprla in vezi vseh so bile odvezane.
Cawh lipi thloek law nawh thawngim ce tlai law nyk nyk hy. Thawngim chawhkhqi boeih ce awng qu pheng nawh, thlang boeih a thiquikhqi awm hlam qu boeih hy.
27 In čuvaj ječe, ki se je prebudil iz svojega spanja in videl vrata ječe odprta, je izvlekel svoj meč in se hotel ubiti, ker je mislil, da so jetniki pobegnili.
Thawngim ak qehkung ce hqyng law nawh thawngim chawh ak awng qu boeih ce a huh awh, thawng ak tlakhqi cen boeih hawh hy voei uh tinawh, ak cimca ce phlawng nawh amah ingkaw amah sun qu aham cai hy.
28 Toda Pavel je z močnim glasom zaklical, rekoč: »Ne stôri si ničesar hudega, kajti vsi smo tukaj.«
Cehlai Paul ing, “Namah ingkaw namah koeh sai qu! Kaimih vawh awm boeih unyng!” tina hy.
29 Ta je potem zahteval luč in skočil noter in drhteč prišel ter padel dol pred Pavla in Sila
Cawh thawngim ak qehkung ing mai a vang sak coengawh thawngim khuina dawng nawh Paul ingkaw Sila a haiawh thyn doena khyk sym pehy.
30 in ju privedel ven ter rekel: »Gospoda, kaj moram storiti, da bom rešen?«
Cekkqawi ce thawngim a ceng na a sawi qawi coengawh, “Bawipa qawi, hulna ka awmnaak aham ikaw ka sai kaw?” tina qawi hy.
31 In onadva sta rekla: »Veruj v Gospoda Jezusa Kristusa in rešen boš ti in tvoja hiša.«
Cekkqawi ing, “Bawipa Jesu ce cangna nawhtaw, cawhtaw namah ingkaw na ipkhuikaw boeih hul na awm kawm uk ti,” tina hy nih.
32 In Gospodovo besedo sta govorila njemu in vsem, ki so bili v njegovi hiši.
Cekcoengawh cekqawi ing Bawipa ak awi ce anih ingkaw a ipkhuikaw boeih a venawh kqawn pe hy nih.
33 In še isto uro noči ju je vzel ter umil njune udarce in nemudoma je bil krščen on in vsi njegovi.
Cawh qoe qoe awh thawngim ak qehkung ing cekqawi ce ceh pyi nawh ani maakhqi ce silh pehy; cawh amah ingkaw a ipkhuikaw boeih ing baptisma hu pahoei uhy.
34 In ko ju je privedel v svojo hišo, je pred njiju postavil jed ter se veselil, ker je z vso svojo hišo veroval v Boga.
Thawngim ak qehkung ing cekqawi ce amah a im na ceh pyi nawh buh ai sak qawi hy; amah ingkaw a ipkhuikhaw boeih ing Khawsa ce amik cangnaak hawh a dawngawh anih ce zeelnaak ing be hy.
35 In ko je bil dan, so oblastniki poslali narednike, rekoč: »Izpusti tista človeka.«
Khaw a dai awhtaw, awi ak tlykkungkhqi ing vawhkaw awipeek ing thawngim ak qehkng a venawh thlang tyi uhy: “Cekkqawi ce hlah hlah,” tina uhy.
36 In čuvaj ječe je te besede povedal Pavlu: »Oblastniki so poslali, naj vaju izpustim. Sedaj torej odidita in pojdita v miru.«
Thawngim ak qehkung ing Paul a venawh, “Awi tlykkungkhqi ing nang ingkaw Sila ve hlah awi ni pe hawh uhy. Cedawngawh cet thai hawh hy nik ti. Ngaihqep cana cet hlah nih,” tina qawi hy.
37 Vendar jim je Pavel rekel: »Naju, ki sva Rimljana, so neobsojena javno pretepli in naju vrgli v ječo. In sedaj naju mečejo ven na skrivaj? Ne, resnično, temveč naj sami pridejo in naju spravijo ven.«
Cehlai Paul ing cawhkaw amik law thlangkhqi venawh: “Rom thlang na awm hlai nih nyng, awi ani deng hlanawh thlang a haiawh ni vyk uhy, cekcoengawh thawngim awh nik thlak qawi bai hy. Tuh kainih ve ang hyp na tyi dym aham ngaih unawh nu? Amni! A mimah qoe qoe law u seitaw kainih ve ni hlah law u seh,” tina hy.
38 In naredniki so te besede povedali oblastnikom in ko so slišali, da sta bila Rimljana, so se zbali.
Cawhkaw thlangkhqi ing anih ak awi ce awi tlykkungkhqi venawh kqawn pe uhy, Paul ing Sila ce Rom thlang ni tice cekkhqi ing a ming zaak awh, kqih uhy.
39 In prišli so ter ju rotili in ju privedli ven ter od njiju želeli, da odideta iz mesta.
Law unawh cekqawi a venawh qeennaak ami thoeh coengawh hlah uhy, ce a khaw ce cehtaak aham cekqawi a venawh qeennaak thoeh uhy.
40 In odšla sta iz ječe ter vstopila v Lidijino hišo; in ko sta videla brate, sta jih potolažila ter odšla.
Paul ingkaw Sila ce thawngim awhkawng ani loet coengawh, Lydia a im na cet hy nih, cawh ce koeinaakhqi hqum nih nawh thapeeknaak awi kqawn pe hy nih. Cekcoengawh ak chang na cet hy nih.
