< Apostolska dela 10 >
1 V Cezareji je bil nek mož, imenovan Kornelij, stotnik čete, imenovana itálska četa,
2 predan mož in nekdo, ki se je z vso svojo hišo bal Boga, ki je ljudem dajal veliko miloščine in vedno molil k Bogu.
3 Okoli devete dnevne ure je v videnju jasno videl Božjega angela prihajati k njemu, rekoč mu: »Kornelij.«
4 In ko je pogledal nanj, je bil prestrašen in rekel: »Kaj je, Gospod?« On pa mu je rekel: »Tvoje molitve in tvoje miloščine so prišle gor v spomin pred Boga.
5 In sedaj pošlji može v Jopo in pokliči nekega Simona, katerega vzdevek je Peter.
6 Ta prenočuje pri nekem strojarju Simonu, čigar hiša je ob morski obali. On ti bo povedal, kaj moraš storiti.«
7 In ko je angel, ki je govoril Korneliju, odšel, je ta poklical dva izmed svojih hišnih služabnikov in predanega vojaka izmed teh, ki so nenehno čakali nanj
8 in ko jim je razglasil vse te stvari, jih je poslal v Jopo.
9 Naslednji dan, ko so odšli na svoje potovanje in se približali mestu, se je Peter okoli šeste ure povzpel na hišno streho, da bi molil.
10 Postal pa je zelo lačen in bi želel jesti, toda medtem ko so pripravljali, je padel v zamaknjenje
11 in videl odprto nebo ter nekakšno posodo spuščati se k njemu, kot bi bil to velik pleten prt s štirimi vogali in se spuščal k zemlji,
12 v katerem so bile vse vrste štirinožnih zemeljskih živali in divjih zveri in plazečih stvari ter perjad neba.
13 In do njega je prišel glas: »Vstani, Peter, zakolji in jej.«
14 Vendar je Peter rekel: »Ne tako, Gospod, kajti še nikoli nisem jedel česarkoli, kar je oskrunjeno ali nečisto.«
15 Glas pa mu je ponovno, drugič, rekel: »Kar je Bog očistil, tega ne imenuj oskrunjeno.«
16 To se je zgodilo trikrat in posoda je bila ponovno sprejeta gor v nebo.
17 Torej medtem ko je bil Peter v sebi zaskrbljen, kaj bi to videnje, ki ga je videl, lahko pomenilo, glej, so možje, ki so bili poslani od Kornelija, povprašali po Simonovi hiši in stali pred velikimi vrati
18 in zaklicali ter vprašali, ali je tam prenočeval Simon, ki je bil imenovan z vzdevkom Peter.
19 Medtem ko je Peter premišljeval o videnju, mu je Duh rekel: »Glej, trije možje te iščejo.
20 Vstani torej in se spusti ter pojdi z njimi in nič ne dvomi, kajti jaz sem jih poslal.«
21 Potem je Peter odšel dol k možem, ki so bili k njemu poslani od Kornelija in rekel: »Glejte, jaz sem ta, ki ga iščete. Kakšen je razlog, zaradi česar ste prišli?«
22 In rekli so: »Stotnik Kornelij, pravičen mož in nekdo, ki se boji Boga ter je na dobrem glasu med vsem judovskim narodom, je bil po svetem angelu od Boga obveščen, da pošlje v to hišo pote in da od tebe sliši besede.«
23 Potem jih je poklical noter in jih prenočil. In naslednji dan je Peter z njimi odšel, spremljali pa so ga neki bratje iz Jope.
24 In naslednji dan so vstopili v Cezarejo. In Kornelij jih je pričakoval ter sklical skupaj svoje sorodnike in bližnje prijatelje.
25 In ko je Peter vstopil, ga je srečal Kornelij in padel dol k njegovim stopalom ter ga oboževal.
26 Vendar ga je Peter dvignil, rekoč: »Vstani, tudi jaz sem človek.«
27 In medtem ko se je pogovarjal z njim, je vstopil ter našel mnoge, ki so bili zbrani skupaj.
28 In rekel jim je: »Vi veste, da je to nezakonita stvar za človeka, ki je Jud, da se druži ali pride k nekomu iz drugega naroda. Toda Bog mi je pokazal, da naj nobenega človeka ne imenujem oskrunjenega ali nečistega.
29 Zato sem brez ugovarjanja prišel k vam takoj, ko sem bil poklican. Sprašujem torej, zaradi kakšnega namena ste poslali pome?«
30 In Kornelij je rekel: »Pred štirimi dnevi sem se postil do te ure. In ob deveti uri sem v svoji hiši molil in glej, pred menoj je stal mož v svetlem oblačilu.
31 In rekel: ›Kornelij, tvoja molitev je uslišana in tvoje miloščine so v spominu v Božjih očeh.
32 Pošlji torej v Jopo in pokliči sèm Simona, katerega vzdevek je Peter. Nastanjen je ob morski obali, v hiši nekega strojarja Simona. Ko ta pride, ti bo spregovoril.‹
33 Takoj sem torej poslal pote in dobro si storil, da si prišel. Sedaj smo torej mi vsi tukaj zbrani pred Bogom, da slišimo vse stvari, ki so ti zapovedane od Boga.«
34 Tedaj je Peter odprl svoja usta in rekel: »Resnično zaznavam, da se Bog ne ozira na osebe,
35 temveč je v vsakem narodu pri njem sprejet, kdor se ga boji in dela pravično.
36 Besedo, ki jo je Bog poslal Izraelovim otrokom, ko je oznanjal mir po Jezusu Kristusu; (on je Gospod vsega),
37 to besedo, pravim, vi poznate, ki je bila razglašena po vsej celotni Judeji in se začela iz Galileje, po krstu, ki ga je oznanjal Janez.
38 Kako je Bog s Svetim Duhom in z močjo mazilil Jezusa iz Nazareta, ki je hodil okoli, delal dobro in ozdravljal vse, ki so bili zatirani od hudiča, kajti Bog je bil z njim.
39 In mi smo priče vseh stvari, ki jih je storil, tako v judovski deželi kakor v Jeruzalemu, ki so ga umorili in obesili na križ.
40 Njega je Bog tretji dan obudil in ga javno prikazal,
41 ne vsem ljudem, temveč od Boga vnaprej izbranim pričam, celó nam, ki smo z njim jedli in pili potem, ko je vstal od mrtvih.
42 In naročil nam je, naj oznanjamo ljudem in naj pričujemo, da je on tisti, ki je bil od Boga odrejen, da bo Sodnik živih in mrtvih.
43 Njemu vsi preroki dajejo pričevanje, da bo po njegovem imenu, kdorkoli veruje vanj, prejel odpuščanje grehov.«
44 Medtem ko je Peter še govoril te besede, je Sveti Duh padel na vse te, ki so slišali besedo.
45 In tisti iz obreze, ki so verovali, so bili osupli, kolikor jih je prišlo s Petrom, zato ker je bil dar Svetega Duha izlit tudi na pogane.
46 Kajti slišali so jih govoriti z jeziki in poveličevati Boga. Potem je Peter odgovoril:
47 »Ali more kdorkoli prepovedati vodo, da ti, ki so enako kakor mi, prejeli Svetega Duha, ne bi bili krščeni?«
48 In naročil jim je, naj jih krstijo v Gospodovem imenu. Potem so ga prosili, naj ostane nekaj dni.
