2 Kralji 9
1 Prerok Elizej je poklical enega izmed preroških otrok in mu rekel: »Opaši svoja ledja, v svojo roko vzemi to stekleničko olja in pojdi v Ramót Gileád
Élisha peyghember peyghemberlerning shagirtliridin birini chaqirip, uninggha: — «Bélingni baghlap bu may qachisini qolunggha élip, Giléadtiki Ramotqa barghin.
2 in ko prideš tja, tam poglej za Jehújem, sinom Józafata, Nimšíjevim sinom in vstopi in naj vstane izmed svojih bratov in ga odvedi v notranjo sobo.
U yerge barghanda Nimshining newrisi, Yehoshafatning oghli Yehuni tépip, öyige kirip, uni öz buraderliri arisidin ornidin turghuzup, ichkiriki öyge bashlap kir.
3 Potem vzemi stekleničko olja, ga izlij na njegovo glavo in reci: ›Tako govori Gospod: ›Mazilil sem te za kralja nad Izraelom.‹‹ Potem odpri vrata, zbeži in ne obotavljaj se.«
Andin qachidiki mayni béshigha quyup: Perwerdigar mundaq deydu: — Men séni Israilgha padishah bolushqa mesih qildim, dégin; shuni dep bolupla ishikni échip, qéchip chiqqin, hayal bolma» — dédi.
4 Tako je mladenič, mladi mož prerok, odšel do Ramót Gileáda.
Shuning bilen shu yash peyghember yigit Giléadtiki Ramotqa bardi.
5 Ko je prišel, glej, so poveljniki vojske sedeli in rekel je: »Naročilo imam zate, oh poveljnik.« Jehú je rekel: »Za katerega izmed nas vseh?« Rekel je: »Zate, oh poveljnik.«
U yerge kelgende, mana, qoshunning serdarliri u yerde olturatti. U: — I serdar, sanga bir sözüm bar, dédi. Yehu: — Qaysimizgha? — dep soridi. U: — Sanga, i serdar, dédi.
6 Ta je vstal in odšel v hišo in na njegovo glavo je izlil olje ter mu rekel: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Mazilil sem te za kralja nad Gospodovim ljudstvom, celó nad Izraelom.
U qopup öyge kirdi. Yigit béshigha mayni quyup uninggha mundaq dédi: Israilning Xudasi Perwerdigar mundaq deydu: — Men séni Perwerdigarning xelqige, yeni Israilgha padishah bolushqa mesih qildim.
7 Udaril boš hišo svojega gospodarja Ahába, da lahko maščujem kri svojih služabnikov prerokov in kri vseh Gospodovih služabnikov pri Jezabelini roki.
Sen öz ghojang Ahabning jemetini yoqitisen; chünki öz qullirim peyghemberlerning qéni üchün we Perwerdigarning hemme qullirining qéni üchün Yizebeldin intiqam alay.
8 Kajti celotna Ahábova hiša bo uničena in od Ahába bom iztrebil tistega, ki lula proti zidu in tistega, ki je zaprt in je ostal v Izraelu.
Ahabning pütkül jemeti yoqilidu; Ahabning jemetidin Israildiki hemme erkeklerni hetta ajiz yaki méyip bolsun hemmisini halak qilimen.
9 Ahábovo hišo bom naredil podobno hiši Nebátovega sina Jerobeáma in podobno hiši Ahíjevega sina Bašája
Men Ahabning jemetini Nibatning oghli Yeroboamning jemetidek we Axiyahning oghli Baashaning jemetidek yoq qilimen.
10 in psi bodo pojedli Jezabelo na jezreélskem deležu in nikogar ne bo, da bi jo pokopal.‹« In odprl je vrata ter zbežal.
Itlar Yizebelni Yizreeldiki shu parche yerde yeydu. Héchkim uni depne qilmaydu». Shuni dep bolupla yigit ishikni échip qéchip ketti.
11 Potem je Jehú prišel k služabnikom svojega gospoda in nekdo mu je rekel: » Ali je vse dobro? Zakaj je ta nori človek prišel k tebi?« Rekel jim je: »Poznate moža in njegovo govorjenje.«
Yehu öz ghojisining xizmetkarlirining qéshigha yénip chiqqanda, ular uningdin: — Hemme ish tinchliqmu? Bu telwe séni néme ish bilen izdep keptu? — dep soridi. U ulargha: Siler shu kishi we uning sepsetelirini bilisiler, — dédi.
12 Rekli so: » To je laž. Povej nam torej.« Rekel je: »Tako in tako mi je rekel, rekoč: ›Tako govori Gospod: ›Mazili sem te za kralja nad Izraelom.‹«
Ular: Yalghan éytma! Bizge dep bergine! déwidi, u: — U manga mundaq-mundaq dep, Perwerdigar mundaq deydu: — «Séni Israilning üstide padishah bolushqa mesih qildim» dep éytti — dédi.
13 Potem so pohiteli in vsak mož je vzel svojo obleko in jo položil pod njega na vrhu stopnic in zatrobili so s šofarji, rekoč: »Jehú je kralj.«
Shuning bilen ularning hemmisi tonlirini sélip, pelempeyde yéyip uninggha payandaz qildi. Ular kanay chélip: «Yehu padishah boldi!» dep jakarlashti.
14 Tako je Jehú, Józafatov sin, Nimšíjev sin, koval zaroto zoper Joráma. (Torej Jorám se je zadrževal v Ramót Gileádu, on in ves Izrael, zaradi sirskega kralja Hazaéla.
Shuning bilen Nimshining newrisi, Yehoshafatning oghli Yehu Yoramni qestlimekchi boldi. U waqitta Yoram bilen barliq Israillar Giléadtiki Ramotta turup, u jayni Suriyening padishahi Hazaelning hujumidin muhapizet qiliwatatti.
15 Toda kralj Jorám se je vrnil, da bi bil v Jezreélu ozdravljen ran, ki so mu jih zadali Sirci, ko se je bojeval s sirskim kraljem Hazaélom.) Jehú je rekel: »Če tako mislite, potem naj nihče ne gre naprej niti naj ne zbeži iz mesta, da bi šel to povedat v Jezreél.«
Emdi Yoram padishah Suriyening padishahi Hazael bilen soqushqanda Suriylerdin yégen zexmidin saqiyish üchün Yizreelge yénip kelgenidi. Yehu bolsa [özige egeshkenlerge]: Silerge layiq körünse, Yizreelge bérip xewer bergüdek héchkimni sheherdin qachurmanglar, dégenidi.
16 Tako je Jehú jahal na bojnem vozu in odšel v Jezreél, kajti tam je ležal Jorám. In Judov kralj Ahazjá je prišel dol, da vidi Joráma.
Yehu bir jeng harwisini heydep Yizreelge bardi, chünki Yoram u yerde késel bilen yatqanidi (Yehudaning padishahi Ahaziya Yoramni yoqlighili chüshüp kelgenidi).
17 Tam je stal stražar na stolpu v Jezreélu in ogledoval Jehújevo skupino, medtem ko je prihajala in rekel: »Vidim skupino.« Jorám je rekel: »Vzemi konjenika in ga pošlji, da jih sreča in naj reče: › Ali je mir?‹«
Emdi közetchi Yizreelning munarida turup, Yehu qatarliq bir top ademlerni kördi. U: «Bir top ademlerni kördum» dédi. Yoram: Bir atliq kishini ularning aldigha ewetinglar, u ulardin: — Hemme ish tinchliqmu? — dep sorisun, dédi.
18 Tako je nekdo odšel na konjskem hrbtu, da ga sreča in rekel: »Tako govori kralj: › Je to mir?‹« Jehú je rekel: »Kaj imaš opraviti z mirom? Obrni se za menoj.« Stražar je povedal, rekoč: »Poslanec je prišel do njih, toda ne vrača se.«
Shuning bilen atliq bir kishi ularning aldigha bérip: — Padishah, hemme ish tinchliqmu, dep soridi, dédi. Yehu: — Tinchliqmu, emesmu, buning bilen néme karing? Burulup méning keynimdin mang, — dédi. Közetchi [padishahqa] xewer bérip: — Xewerchi ularning qéshigha bardi, lékin qaytip kelmidi» — dédi.
19 Potem je poslal ven drugega, na konjskem hrbtu, ki je prišel k njim in rekel: »Tako govori kralj: › Ali je mir?‹« Jehú je odgovoril: »Kaj imaš opraviti z mirom? Obrni se za menoj.«
Shuning bilen u yene bir atliq kishini mangdurdi. U ularning aldigha bérip: — Padishah, hemme ish tinchliqmu, dep soridi, dédi. Yehu: — Tinchliqmu, emesmu, buning bilen néme karing? Burulup méning keynimdin mang, dédi.
20 Stražar je povedal, rekoč: »Prišel je celo k njim, toda ne vrača se in vožnja je podobna vožnji Nimšíjevega sina Jehúja, kajti divje vozi.«
Közetchi [padishahqa] xewer bérip: — Xewerchi ularning qéshigha bardi, lékin qaytip kelmidi. Emdi ularning harwa heydishi Nimshining oghli Yehuning heydishidek iken, chünki u telwilerche heydeydu, dédi.
21 Jorám je rekel: »Pripravite.« In njegov bojni voz je bil pripravljen. Izraelov kralj Jorám in Judov kralj Ahazjá sta odšla ven, vsak na svojem bojnem vozu in odšla sta ven zoper Jehúja in ga srečala na deležu Jezreélca Nabóta.
Yoram: — Harwini qétinglar, dep buyruwidi, uning jeng harwisini qétip teyyarlidi. Andin Israilning padishahi Yoram bilen Yehudaning padishahi Ahaziya, herbiri öz jeng harwisigha olturup, Yehuning aldigha bérishqa chiqti; ular uning bilen Yizreellik Nabotning étizliqida uchrashti.
22 Pripetilo se je, ko je Jorám zagledal Jehúja, da je rekel: » Ali je mir, Jehú?« Odgovoril je: »Kakšen mir, dokler je tako mnogo vlačugarstev in čaranj tvoje matere Jezabele?«
Yoram Yehuni körgende, «I Yehu, hemme ish tinchliqmu? dep soridi. U: — Anang Yizebelning qilghan buzuqchiliqliri we jadugerliki shunche jiq tursa, qandaqmu tinchliq bolidu?! — dédi.
23 Jorám je obrnil svoji roki, pobegnil in rekel Ahazjáju: » To je izdaja, oh Ahazjá.«
Shuning bilen Yoram harwini yandurup Ahaziyagha: «I Ahaziya, asiyliq!» dep warqirap beder qachti.
24 Jehú je z vso svojo močjo napel lok in zadel Jehoráma med lopatici in puščica je izšla pri njegovem srcu in zgrudil se je na svoj bojni voz.
Yehu oqyasini qoligha élip, oq sélip Yoramning [keyni teripidin] uning ikki mürisining ariliqidin atti. Ya oqi uning yürikidin téship chiqti we u öz harwisigha yiqilip chüshti.
25 Potem je Jehú rekel svojemu poveljniku Bidkárju: »Poberi ga in vrzi ga na delež polja Jezreélca Nabóta, kajti spomni se, kako je Gospod nanj položil to breme, ko sva jaz in ti skupaj jahala za njegovim očetom Ahábom:
Yehu öz yénidiki emeldari Bidkargha: Uni élip Yizreellik Nabotning étizliqigha tashlighin. Yadingda bolsunki, men bilen sen uning atisi Ahabning keynidin bille mangghanda, Perwerdigar uning toghrisida mundaq bir höküm-wehiyni éytqan: —
26 ›Zagotovo sem včeraj videl Nabótovo kri in kri njegovih sinov, govori Gospod, in jaz te bom poplačal na tem deležu, govori Gospod.‹ Sedaj ga torej vzemi in vrzi na kos zemlje, glede na Gospodovo besedo.«
«Men tünügün Nabotning qéni bilen uning oghullirining qénini kördüm, deydu Perwerdigar: Mana bu [qan qerzini] del bu étizliqta sanga yandurimen, deydu Perwerdigar». Emdi Perwerdigarning shu sözi boyiche, uni élip shu yerge tashlighin, — dédi.
27 Toda ko je Judov kralj Ahazjá to videl, je zbežal po poti vrtne hiše. Jehú je sledil za njim in rekel: »Udarite tudi njega na bojnem vozu.« Storili so tako ob vzponu na Gur, ki je poleg Jibleáma. In pobegnil je v Megído ter tam umrl.
Yehudaning padishahi Ahaziya buni körgende «Baghdiki rawaq yoli» bilen qachti. Lékin Yehu uning keynidin qoghlap: «Uni étinglar!» dep buyruwidi, ular uni Ibléamning yénida, Gur égizlikige chiqqan yolda atti. U Megiddoghiche qéchip u yerde öldi.
28 Njegovi služabniki so ga na bojnem vozu prenesli v Jeruzalem in ga pokopali v njegovem mavzoleju, z njegovimi očeti, v Davidovem mestu.
Shuning bilen uning xizmetkarliri uning jesitini jeng harwisigha sélip, Yérusalémgha élip bérip, «Dawutning shehiri»de ata-bowilirining yénigha öz qebriside depne qildi
29 V enajstem letu Ahábovega sina Joráma je nad Judom začel kraljevati Ahazjá.
(Ahabning oghli Yoramning seltenitining on birinchi yilida Ahaziya Yehudagha padishah bolghanidi).
30 Ko je Jehú prišel v Jezreél, je Jezabela slišala o tem in si naličila svoj obraz, okrasila svojo glavo in pogledala skozi okno.
Yehu emdi Yizreelge keldi, Yizebel shuni anglap közlirige sürme sürüp, chachlirini tarap, dérizidin qarap turatti.
31 Ko je Jehú vstopil pri velikih vratih, je rekla: » Ali je imel Zimrí, ki je usmrtil svojega gospodarja, mir?«
Yehu derwazidin kirgende u uninggha: I Zimri, öz ghojangning qatili, hemme ish tinchliqmu? — dep soridi.
32 Svoj obraz je povzdignil proti oknu in rekel: »Kdo je na moji strani? Kdo?« K njemu so pogledali dva ali trije evnuhi.
Yehu béshini kötürüp, dérizige qarap turup: — Men terepte turidighan kim bar? dep soriwidi, ikki-üch aghwat dérizidin uninggha qaridi.
33 Rekel je: »Vrzite jo dol.« Tako so jo vrgli dol in nekaj njene krvi je poškropilo zid in konje; in pomendral jo je pod stopalom.
U: Shu ayalni töwen’ge tashlanglar, déyishigila, ular uni töwen’ge tashlidi. Shuning bilen uning qéni hem tamgha hem atlargha chéchildi. U uni atlirigha dessitip üstidin ötüp ketti.
34 Ko je vstopil, je jedel, pil in rekel: »Pojdite, poglejte sedaj to prekleto žensko in jo pokopljite, kajti kraljeva hči je.«
Andin u öyge kirip yep-ichkendin kéyin: Bu leniti ayalning jesitini tekshürüp, uni depne qilinglar. Chünki némila bolmisun u padishahning melikisidur, dédi.
35 Odšli so, da jo pokopljejo, toda niso našli od nje več kot lobanjo, stopala in dlani njenih rok.
Lékin ular uni depne qiliwéteyli dep bériwidi, uning bash söngiki, ayaghliri we qolining alqinidin bashqa héch yérini tapalmidi.
36 Zato so ponovno prišli in mu povedali. Rekel je: »To je beseda od Gospoda, ki jo je govoril po svojem služabniku, Tišbéjcu Eliju, rekoč: ›V Jezreélovem deležu bodo psi jedli Jezabelino meso.
Ular yénip kélip bu xewerni uninggha dégende u: — Bu ish Perwerdigar Öz quli Tishbiliq Iliyas arqiliq éytqan munu sözining emelge ashurulushidur: — «Itlar Yizreeldiki shu parche yerde Yizebelning göshini yeydu.
37 In Jezabelino truplo bo kakor iztrebek na obličju polja v Jezreélovem deležu, tako da ne bodo rekli: ›To je Jezabela.‹«
Yizebelning ölüki sirtta, Yizreeldiki shu parche yerde qighdek yéyilip kétidu we shuning bilen héchkim: «U Yizebel iken» déyelmeydu» — dédi.
